Nissan Juke

13. 8. 2010 | Tomaž Porekar
Deli

Ko prvič vidiš Juka na cesti, se ti zdi, kot da je padel z Marsa. Med tem, ko je padal, so mu oblikovalci spredaj še hitro dodali dve kepici sladoleda, ki sta se ob udarcu ob Zemljo spremenili v luči. Ko pogledaš zadek, se ti zdi, da je padel ravno nanj.

Skratka, Juke je bolj nekakšen 'joke', hudo odštekan, kot ga je opredelil eden od mojih slovenskih novinarskih kolegov.

Če se vprašamo, kaj je razlog za takšno Jukovo obliko, pa je odgovor najbolje slišati kar iz kompetentnih ust Nissanovih snovalcev, njihovega vrhovnega šefa oblikovanja, Šira Nakamure: »Juke je nekonvencionalen, privlačno pozitiven, poln energije in upanja, kar povzema po 'beach buggyjih' iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ker je ob tem prepoznavno Nissan, se postavlja s povsem individualno osebnostjo in z dejstvom, da privlači kupce s posebej izpostavljenim individualizmom.«

Ali zdaj torej razumete? Ne povsem? Povejmo po domače: pri Nissanu so ugotovili, da je zanje najslabše delati avtomobile, ki so podobni tistim pri drugih znamkah. Zato so sklenili, da morajo biti drzni.

Prvi tak drznež je bil Qashqai. Pa je uspel. Kot podoben drznež (na domačem Nissanovem trgu) je uspel Cube. Z njim si Juke tudi deli medosno razdaljo in še marsikaj drugega, saj so za njegovo konstrukcijo uporabili prav platformo za Nissanove majhne avtomobile.

Kako pravzaprav opisati Jukovo zunanjost, ne da bi znova padel pod vpliv vrednostnih sodb, ki bodo večna snov prerekanja tistih, ki jim je bil Juke všeč že na prvi pogled, in onih, ki so se ga tako ustrašili, da ga 'organsko' ne bodo marali?

Uporabimo še en citat iz Nissanovega predstavitvenega novinarskega besedila: »Povzema najboljše lastnosti terencev in športnih avtomobilov ter jih prepričljivo poveže, « pravi Vincent Wijnen, podpredsednik Nissan Europe, zadolžen za trženje.

»Je prostoren in sočasno kompakten, robusten in dinamičen, uporaben in igriv. Kljub temu da se vse te lastnosti zdijo izključujoče, jih Juke poveže v enkratno celoto. Njegovo oblikovanje resnično izraža optimizem. Z združitvijo elementov dveh različnih konceptov je nastal majhen, a zelo privlačen crossover, ki z inovativnim slogom vzbuja zaupanje, « doda Vincent.

Mi pa nič več, ker je prav zares tako, da je Juke osvežitev za naše ceste, popolnoma drugačen in zares odštekan pogled na avtomobilski svet. Juke je veselo sporočilo, da avtomobilov ni treba imeti le zato, da bi se z njim vozili, ampak tudi zato, da bi bil svet zabavnejši, drugačen, neobvezujoč.

Podobna je tudi notranjost. Ponuja zanimive novosti, na primer sredinski hrbet med obema prednjima sedežema, za obliko katerega so navdih dobili pri motoristični posodi za gorivo.

Povsem nepomembno se zdi (vsaj snovalcem Juka), da si marsikdo med morebitnimi vozniki sedeža ne bo mogel naravnati svoji postavi primerno (ker na primer ni vzdolžnega prilagajanja volanskega obroča, pa tudi oblikovanost sedežev ne izpolnjuje vseh pričakovanj).

Prilagodljiva notranjost tudi nekoliko zakrije težavo, ki nastane, če voznikov sedež pomaknemo preveč nazaj in je prostora za kolena zadnjega potnika malo.

Tu je tudi presenetljivo majhen prtljažnik (le 270 litrov), ki se pri štirikolesno gnani različici skrči na 210 litrov. A to je navsezadnje manj pomembno, saj je Juke kljub svojim štirim bočnim vratom bolj mišljen kot kupe (kljuki zadnjih vrat se skrivata v črno obrobljenem delu ob bočnih steklih).

Po tehnični plati je Juke pravi Nissan, ki je, kot smo že omenili, postavljen na manjšo platformo. Obese so spredaj klasične, torej vzmetni nogi, za večjo stabilnost, trdnost karoserije in mirnejše vodenje pa skrbi pomožni okvir.

Podoben okvir je tudi kot pomoč zadnjim obesam, a tam sta na voljo dve konstrukciji. Vse različice s prednjim pogonom imajo zadaj poltogo premo, pri tisti s štirikolesnim pogonom pa za natančno vodenje koles skrbi večvodilna prema.

Večina kupcev se bo pri Juku odločila kar za prednji pogon, a tako s tehničnega vidika kot zaradi majhne razlike v ceni je zanimiva tudi različica s štirikolesnim pogonom. Pogon z oznako All Mode 4x4i, znan že iz drugih Nissanov, je nadgrajen še z dodatkom Torque Vectoring System (TVC).

Vse sicer zveni precej zapleteno, pa ni: štirikolesni pogon se priklaplja, kadar je – zaradi spolzke podlage pod prednjim kolesnim parom – to potrebno, do razdelitve navora 50 : 50 na oba kolesna para. TVC pa poskrbi še za dodatno razdelitev navora zadaj, tudi tu se lahko ves prenese le na tisto kolo, ki ima manj zdrsljivo podlago.

Elektronska podpora TVC poskrbi, da lahko v ovinku zunanje zadnje gnano kolo pripomore, da avtomobil bolje sledi smeri, ki smo jo začrtali s prednjim kolesnim parom, torej k boljši dinamiki, okretnosti in lahkotnosti ter hitrejši vožnji v ovinke, seveda tudi z manj voznikovega dodajanja volana.

Juke je oplemeniten še z enim elektronskim sistemom, ki ima oznako Nissan Dynamic Control System. Ta je nekaj podobnega, kot smo spoznali že pri Ferrariju in Alfa Romeu v obliki sistema DNA. Z njim lahko po svojih željah izberemo dinamične nastavitve nekaterih funkcij avtomobila.

Možnih je kar nekaj različnih nastavitev, od tega, da lahko nadziramo način delovanja klimatske naprave (temperature in smeri ter jakosti zračnih tokov), do tega, da v 'D-modu' izberemo eno od celostnih nastavitev delovanja (stopnje Normal, Sport in Eco), lahko pa tudi posamezne nastavitve za delovanje motorja, menjalnika (če je ta samodejni oz. CVT) ali servo podpore volanskega mehanizma.

Pri motorjih lahko vsaj za zdaj izbirate le med tremi, a smo prepričani, da bodo z njimi nissanovci izpolnili večino želja kupcev. Osnovni bencinski in edini turbodizelski sta glede največje moči precej podobna, a po značaju precej različna.

Bencinski bo zadovoljil že zaradi cenovne ustreznosti, turbodizelski je ob podobnih zmogljivostih nekaj dražji, a zato varčnejši. V razredu više je 1, 6-litrski turbobencinski motor, namenjen obema različicama, s prednjim in štirikolesnim pogonom.

Zmogljivosti so presenetljive, sploh za tako majhen avtomobilček, kot je Juke, in z njim bo mogoče jeziti marsikaterega lastnika večjega in uglednejšega jeklenega konjička. O tem zgovorno pričata tudi največja hitrost in sposobnost pospeševanja.

Še nekaj o vožnji in prvih vtisih: tudi Nissan Juke je pod vplivom lepega videza, velikih koles in nizkopresečnih gum na cesti prav športno trd, manj udoben, a zato spreten in hiter v ovinkih, tudi višje težišče tega križanca ne vpliva veliko na vzorno lego na cesti, prehitrim pa največje težave prepreči tudi serijski ESP.

Juke bo na slovenski trg prispel konec oktobra. Dotlej za že odločene velja čakanje z veliko mero potrpežljivosti, za tiste, ki še dvomijo, pa je že tako prepozno. Juke je povsem nekaj drugega, mogoče ga bodo razumeli šele čez nekaj let!

K hitrejšemu razumevanju tudi Jukova sposobnost, da vam odgovarja v devetih jezikih – angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini, portugalščini, španščini, ruščini in nizozemščini – ne bo veliko pripomogla …

Tomaž Porekar, foto: tovarna

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"