Porsche Panamera

25. 8. 2009 | Dušan Lukič
Deli

Najprej je bil 911. Potem je bilo nekaj neuspešnih poskusov z motorjem spredaj, ­recimo 924, 944 in 928. Potem je bil spet le 911. Pridružila sta se mu uspešna Boxster/Cayman (s sredinskim motorjem) in Cayenne z motorjem spredaj.

Da, prav ste prebrali. Panamera je sicer štirisedežna limuzina (oziroma če smo povsem natančni, kombilimuzina), a je lahko tudi športnik. Prve kilometre z njo smo namreč prevozili na Porschejevi stezi ob tovarni pri Leipzigu (mimogrede, na njej najdete vse najbolj znane ovinke z dirkalnih stez po svetu, a v nekoliko pomanjšani obliki) in izkazalo se je, da zna biti na stezi športnik.

Tokrat se je Porschejevi PR-službi sicer nekaj kisalo v glavi in po stezi smo morali voziti za 'varnostnim' avtom in ob prepovedi izklopa elektronike, a smo drugo ignorirali in vse skupaj tudi izklopili, voznika varnostnega avta (911 GT3) pa sprovocirali do tako hitre vožnje, da smo mu že težko sledili. In izkazalo se je, da je volan natančen, da so meje tudi v mokrem (vmes je malce deževalo) postavljene visoko, da je nagibanja malo (še posebej ob uporabljenem Sport Plus načinu) in da se najlepše pelje Panamera 4S.

Navadna, zadaj gnana trpi zaradi odsotnosti diferencialne zapore, turbo je sicer brutalnejši, a hkrati (pri vzmetenju in krmiljenju) namenjen bolj hitrim in stabilnim avtocestnim kilometrom kot tiščanju po stezi. Tu kljub 100 'konjem' več (500 oziroma 368 kilovatov namesto 'le' 400) ni toliko hitrejši, da bi upravičil ogromno cenovno razliko – skoraj 40 tisočakov več od 4S.

Sicer pa: oba motorja, atmosferski in turbo, imata enako osnovo in enak izvor – že doslej sta bila namreč na voljo v Cayennu. Seveda ju niso le prestavili; za uporabo v športni limuzini so ju dodatno natančno obdelali.

Osemvaljnik je tako dobil plitvejši karter (za nižjo namestitev in nižje težišče), kup delov iz aluminija in magnezija (od pokrova ventilov pa do vijakov, pri katerih so prihranili kilogram mase), olajšana je (pri atmosferskem motorju) glavna gred in ojnice. Turbo osemvaljnik je dobil novo ohišje turbopolnilnikov, novo namestitev hladilnikov polnilnega zraka in tudi tu je inženirjem uspelo olajšati (za 0, 6 kilograma) glavno gred.

Panamero 4S in Turbo poganjata vsa štiri kolesa, in to prek sedemstopenjskega menjalnika z dvema sklopkama. Ta pri zadaj gnani Panameri S spada na seznam dodatne opreme, serijski je ročni menjalnik. Na seznam dodatne opreme spada tudi paket Sport Chrono Package, ki ponuja dodatno športnost, gumbu Sport na sredinski konzoli se tu pridrži še Sport Plus.

Ta poskrbi za še trše (in pri zračnem vzmetenju tudi 25 milimetrov bližje tlom) podvozje, bolj športen odziv stopalke za plin in menjalnika, pri Panameri Turbo pa tudi za dodaten dvig tlaka v turbini ob do konca pritisnjeni stopalki za plin, kar prinese dodatnih 70 Nm največjega navora. In za poslastico: Sport Chrono Package vsebuje tudi Launch control, sistem za čim hitrejše speljevanje.

Uporaba je preprosta: voznik vklopi način Sport Plus, z levo nogo pritisne stopalko zavore, z desno pa plin do konca. Na zaslonu med merilniki se izpiše Launch Control Active, motorni vrtljaji zrastejo do idealnih za speljevanje, sklopka je na točki, ko skoraj prime. In ko voznik popusti stopalko sklopke? Sledi (dobesedno) brca v hrbet – Panamera Turbo, recimo, s tem sistemom do 100 kilometrov na uro pospeši v vsega štirih sekundah.

Ne pozabite, govorimo o dvotonski štirisedežni limuzini – njen motor pa se, potem ko doseže 200 kilometrov na uro v sedmi prestavi, vrti z vsega 2.800 vrtljaji. Ležerno potovanje? Ne, hitro in udobno potovanje z dovolj majhno porabo (12, 2 litra povprečja), ki jo zmanjšuje še sistem start-stop. Brez tega sistema, natančno obdelane aerodinamika in piljenja motorne tehnike bi bila, tako pravijo pri Porscheju, ta številka za dva litra višja.

O zunanji obliki ob takih podatkih ne gre izgubljati besed: lastnikom bo všeč, drugi bodo Panamero komaj opazili (morda le zanimivost: od 16 barv, ki so na voljo, sta le dve takšni, ki ju lahko najdete na preostalih Porschejih). In navznoter? Izza volana bi lahko pomislili, da sedite v 911.

Merilniki so podobni, volan tudi (vključno z bedasto zasnovanimi prestavnimi gumbi na njem in narobe obrnjeno shemo ročnega prestavljanja s prestavno ročico), v merilnikih se skriva tudi LCD-zaslon, namenjen navigaciji (na sredinski konzoli je vedno velik barvni LCD, namenjen avdiosistemu in upravljanju funkcij avtomobila).

Pri Porscheju se niso odločili za centraliziran upravljalnik (kakršni so MMC pri Audiju, iDrive pri BMW ali Comand pri Mercedesu), temveč so večini funkcij namenili svoj gumb. Teh je veliko, a so nameščeni tako pregledno in preprosto, da se voznik njihovi uporabi bliskovito privadi.

Zadaj je prostora ogromno, drug za drugim lahko brez težav sedita dva 190 centimetrov velika potnika, poleg tega 445-litrski prtljažnik z zlaganjem zadnjih sedežev lahko povečate do 1.250 litrov. A Panamera ni kombi . .

Panamera S, 4S in Turbo? Kaj pa 'navadna' Panamera? Ta prihaja poleti prihod­nje leto, s šestvaljnikom v nosu (kot pri Cayennu 3, 6-litrski V6), kmalu zatem še hibridna različica. O Panameri GTS menda ne razmišljajo, so z zvitim nasmeškom na obrazu na vprašanje o tem odgovorili Porschejevi možje, za dizel v nosu (kot pri Cayennu) pa so bili odločni, da ga ne bo. Ampak Panamera nastaja v isti tovarni kot Cayenne, na istem tekočem traku . .

Panamera na slovenske ceste prihaja jeseni, torej kmalu, pri Porsche Slovenija pa pravijo, da so že doslej prodali lepo število Panamer in da bo kvota, ki so si jo zagotovili (okoli 30 vozil) kmalu razprodana – po 109 tisočakov za osnovno, 118 za 4S in 155 za Turba.

Dušan Lukič, foto: Tovarna

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"