Uvodna fotografija pove veliko, tudi če Ople poznate le malo: nič več ni rumene barve, nič več zaprisežene nemške skladnosti in oblikovne dolgočasnosti. V novi Insignii bi se moral dobro počutiti tudi netipičen kupec Opla, saj je nova limuzina resnično prepričljiva. Tako zunaj kot znotraj.
Za zidovi General Motorsovega evropskega centra (po vsem svetu ima GM 11 podobnih oblikovalskih studiev) z več kot 400 zaposlenimi je pač preveč skrivnosti, da bi vse delili z zunanjim svetom, še posebej z mediji, ki hočemo avtomobilske novosti prihodnjega desetletja čim prej pokazati bralcem.
Pri Oplu pravijo, da je Insignia kiparska umetnina, združena z nemško natančnostjo. Po videnem jim lahko le pritrdimo, saj je nova limuzina (čeprav morda na umetelnih fotografijah ne daje takšnega vtisa) res to, kar zanjo pravijo Nemci: športna in hkrati elegantna.
Na strmo odrezanem nosu, s katerim namerava Opel na preizkusnih trkih blesteti pri varnosti pešcev, se blešči povsem nova kromana maska z novim Oplovim znakom, na bokih pa o športni naravnanosti prepričajo široki koloteki in mišičasta ramenska linija, ki se za (izbočenima) zadnjima blatnikoma posrečeno zlije v nič kaj dolgočasno limuzinsko oblikovan zadek.
S strani je, tudi zaradi nizke strešne linije (prostora zadaj je zato manj, a oplovci pravijo, da kupci ne kupujejo takšnega 1avtomobila zaradi prostora na zadnji klopi) in kromanega okvirja šip, ki optično še dodatno zniža podobo, Insignia videti kot štirivratni kupe.
Ekipa Malcolma Warda, ki je zasnovala Insignijino zunanjost, je po avtomobilu 'natrosila' kup elementov v obliki rezila (takšni sta črti na bokih, za blatnikoma) in kril (svetilnost luči), ki bodo pomemben element tudi na drugih (prihajajočih) Oplovih modelih.
Poleg dviga ravni kakovosti je bila skupno vodilo vseh, ki so ustvarjali Oplovo novinko, tudi harmonija oblikovanja zunanjosti in notranjosti, zato je bilo tesno sodelovanje obeh ekip oblikovalcev samoumevno. In kaj je harmonija prinesla? Polno okrasnih elementov v obliki rezila (vratne kljuke v notranjosti, okoli prestavne ročice, na volanu . . ) in armaturno ploščo v obliki krila.
V Rüsselsheimu pravijo, da se zaljubiš v zunanjost, živiš pa z notranjostjo avta, zato so se pri Insignii potrudili kot še nikoli. Armaturna plošča v obliki krila (ta oblikovni element bo Opel prenesel še na druge nove izdelke, tudi na prihajajočo Astro) objema prednja potnika, polno je zanimivih (nekičastih) detajlov: na primer povsem novi merilniki, pri oblikovanju katerih se oplovci niso naslanjali na videz motociklističnih, kot bi morda pričakovali, ampak je moštvo glavarja notranjega oblikovanja pri GME Johna Puskarja posnemalo videz kronografov.
Natančnejši pogled na označbe merilnikov vrtljajev in hitrosti pove veliko o tem. Ali na fotografiji pogrešate rumeno barvo v notranjosti? Pogrešali jo boste še naprej, saj je Opel naredil odločen korak naprej; rumeno je pokopal na smetišče zgodovine in se posvetil belo-rdeči kombinaciji.
Spet merilniki: ob običajnem programu ti svetijo v beli barvi, ko pa voznik pritisne na gumb sport (ki sicer poskrbi za večjo odzivnost motorja, otrdi vzmetenje, v pričakovanju bolj dinamične vožnje je tudi preostala tehnika) pa se obarvajo v povsem rdečo barvo. Temperament!
V potniški kabini je takoj opaziti tudi večji poudarek na kakovosti materialov (koliko bo Insignia dražja od manj prestižne in manjše Vectre, bomo izvedeli jeseni), v oči pa takoj pade še dvobarvna notranjost, ki je povsem nekaj drugega kot nepoživljajoča Vectrina. Ko bo Insignia naprodaj, pri nas predvidoma ob prehodu v novo leto, bo notranjost na voljo v več barvnih kombinacijah, ki bodo zadovoljile ljubitelje (skandinavske) elegance, klasike in temne športnosti. Uporabljeni so materiali, ki dajejo videz hladne in tople kovine, lesa in klavirske črnine.
V oblikovalskem oddelku pa niso zaposleni le oblikovalci, temveč tudi inženirji. Ti predstavljajo večinski delež v 'nogometni enajsterici' Petra Hasselbacha, ki pri oblikovanju skrbi za kakovost.
Ekipa inženirjev, ki imajo občutek za obliko in strast za popolnost, ves čas spremlja oblikovni razvoj avtomobila, stremljenje k popolnosti pa jih vodi tudi k popravljanju oblikovalcev: če katera ideja oblikovalcev pač ni izvedljiva (ali ni ustreznih materialov ali se funkcionalno ne izide), morajo ti kakšno obliko tudi spremeniti, dodelati.
Zelo zanimiva skupina, ki je bila ustanovljena šele pred štirimi leti, raziskuje tudi nove materiale, nove tehnologije in sodeluje z dobavitelji. Preverja njihove vzorce in skrbi, da v tovarno prihajajo kakovostni izdelki. Z dobavitelji razvijejo vzorec, ki pomeni standard, ki mu morajo ustrezati vsi deli.
Pri preverjanju kakovosti si pomagajo s posebno napravo, s katero simulirajo različne svetlobne razmere (mrak, zunanja svetloba, notranja svetloba . . ) in preverjajo, ali so vsi deli (recimo) dobro pobarvani. »Eno gnilo jabolko lahko pokvari cel zaboj, « pravi Peter, ki je z ekipo v notranjosti Insignie preveril kar 800 delov.
Insignia je trenutno najpomembnejši Oplov model predvsem s stališča prihodnje strategije. Po videnem imajo dobre temelje, ki prinašajo bolj strastno in bolj kakovostno oblikovane avtomobile.
Zaupna dvorana
GM-ov evropski oblikovalski center ima poseben, kinodvorani dvorani podoben konferenčni prostor, v katerem lahko na velikih zaslonih prikažejo podobo modela v 3D-tehniki. Na videz resničen avtomobil lahko zavrtijo za 360 stopinj, pogledajo (približujejo, oddaljujejo, vrtijo . . ) vse njegove dele, tudi notranjost, in preverjajo, kako je videti vozilo v drugih barvah, z drugačnimi platišči . . Dvorana ima tudi ustrezne povezave s preostalimi GM-ovi oblikovalskimi studii po svetu.
Mitja Reven, foto:? tovarna