Zgodovina Toyote Land Cruiser šteje šest desetletij in v zadnjem izmed njih ostaja eden redkih pravih terencev.
Zato seveda ni presenetljivo, da so pri Toyoti za predstavitev njene najnovejše pridobitve, 2,8-litrskega dizla, izbrali Islandijo, ki lahko ponudi vse, kar je za preizkus terenca treba imeti: od lepih asfaltnih cest do makadama, kamnitih puščav in polj lave, prečenja rek in ne nazadnje tudi snega na ledenikih.
Sedanja izvedba Land Cruiserja je na trgu dve leti, a veliki dizel, ki mu tudi najbolje pristoji, je bil že ob prenovi leta 2013 pravzaprav zastarel (glede na to, da bo treba na povsem novi Land Cruiser čakati še nekaj let, vmes pa so se spremenili okoljski predpisi), saj je bil v njej že od predstavitvi te generacije leta 2009. Na nov motor je bilo treba počakati do letos in zdaj ima Land Cruiser pogonski agregat, s katerim bo mirno zakorakal v dizlom vse manj naklonjeno prihodnost.
V primerjavi s predhodnikom ima novi štirivaljnik za dva decilitra manjšo prostornino, približno pet 'konjev' več moči, navor, ki je ga je na voljo več v najnižjih vrtljajih, predvsem pa veliko čistejši izpuh. Za to so pri Toyoti poskrbeli (prvič pri njihovih dizlih) s katalizatorjem SCR, torej z dodajanjem sečnine v izpušne pline. Poraba: uradno 7,2 litra za 100 kilometrov, kar je za 2,3 tone težek terenec odličen rezultat.
Ostanek tehnike se ni spremenil. To pomeni, da ima Land Cruiser še vedno podvozje in prenos moči, ki je narejen tako, da na terenu ostane nepremagljiv. Reduktorju in menjalniku (ta je serijsko ročni, za doplačilo pa samodejni) pomaga zapora sredinskega ter samozaporni zadnji torsnov diferencial pa seveda elektronika, ki pomaga tudi z zavorami. Če k temu dodamo še sistem za samodejno lezenje čez skale in prilagajanje zračnega vzmetenja podlagi pod kolesi (na skalah seveda deluje drugače kot na hitrem makadamu, na primer), možnost odklopa stabilizatorjev (KDSS), prilagoditev celotne elektronike terenu (s pomočjo gumba na sredinski konzoli), nastavljanje višine avtomobila ... Ne, Land Cruiser ni tista mehka mestna sorta terenca. Ostaja pravi, kleni terenec, ki ga bo prej ustavil voznikov strah kot teren pod kolesi. In ker so ob zadnji prenovi uredili tudi zunanjo in notranjo obliko z materiali vred (trde plastike je le še za vzorec, na primer), je dober družabnik tudi v čisto vsakdanji uporabi.
Cene? Za najcenejšo 'Kruzerco' bo treba odšteti 44 tisočakov (za ta denar dobite osnovno opremo, ročni menjalnik in krajšo medosno razdaljo v kombinaciji s trivratno karoserijo), za lepo opremljeno petvratno s samodejnim menjalnikom pa bo treba pripraviti okoli 62 tisočakov.
Dušan Lukič, foto Toyota
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja