Če ste se kdaj spraševali, ali obstaja na svetu stvar, ki bi človeka, ki ne mara zime in posledično mraza, še manj pa snega, prepričala, da vse omenjeno sploh ni tako slabo, vam lahko povem, da obstaja. Reče se ji Porsche!
Uvod jasno ni napisan kar tja v tri dni in tudi sam se prištevam med tiste, ki ne marajo zime, mraza in snega. Imam pač raje sonce, morje, vročino in predvsem tople kraje. Ko obiščeš številne in najdeš tudi take, kjer je letna povprečna temperatura dobrih 25 stopinj Celzija, se zdi, da te ne more nič več prepričati, da je še kaj lepšega na svetu. Vem, nekaterim vse našteto sploh ni všeč, moti jih vročina, drugim ta celo nagaja zaradi zdravja, spet tretji imajo raje zimo in jo komaj čakajo. Večina tudi zato, ker radi smučajo, sam pa tega ne počnem. Torej zakaj bi imel rad zimo?
Pred dnevi sem našel odgovor! Reče se mu šola športne vožnje, ki jo Porsche že vrsto let organizira na severu Finske. Visoko nad arktičnim krogom, tam, kjer se temperature pozimi spustijo tudi do –40 stopinj Celzija, organizirajo štiri različne tečaje: osnovni program Camp4 – Precision poteka v Rovaniemiju, preostali trije Camp4S – Performance, Ice-Force – Master in Ice-ForceS – Special pa v neposredni bližini smučarskega središča Levi, ki je poznan tudi po organizaciji smučarskih tekem najvišjega ranga. Zadnja lokacija je nova, saj je Porsche za trening do nedavnega uporabljal center v okolici Ivala na jezeru Pasasjärvi. Za spremembo so se odločili predvsem iz praktičnih razlogov in muhastega vremena, ki ni prizanesel niti Finski. Tako so bili pogoji vožnje na jezeru Pasasjärvi preveč odvisni od vremena, saj se v zadnjem času temperature tudi na skrajnem severu Finske pozimi povzdignejo nad 0 stopinj Celzija, posledično pa se je na ledu nabirala odvečna voda. Tako so se odločili za nov poligon, ki so ga v okolici Levija uredili na močvirnatem terenu. Zaradi kombinacije zmrznjene vode in zemlje je led trdnejši, predvsem pa bolj odporen proti vremenskim vplivom, soncu in toplejšim obdobjem.
Programa vožnje v zimskih razmerah na severu Finske se lahko udeleži vsak, je pa treba izpolnjevati nekaj pogojev. Prvi je seveda želja po novem znanju, vožnji s Porscheji, morda še pomembnejši pa je seveda denar, saj tečaji niso poceni. Tako je za osnovni tečaj Camp4 – Precision potrebnih 3.990 evrov, za Camp4S – Performance 4.790, za Ice-Force – Master 5.690 in za Ice-ForceS – Special 6.490 evrov. Naštete cene vključujejo udeležbo štiridnevnih tečajev, spanje, zajtrk in večerjo v odličnem hotelu Panorama (ki je označen sicer s štirimi zvezdicami, a preizkušeno prekaša številne s petimi), avtobusni prevoz na relaciji letališče, hotel in trening center ter seveda tri dni intenzivnih tečajev v majhnih skupinah z dvema inštruktorjema in s kosilom na testnem poligonu.
In zakaj sploh vožnja po ledu in snegu?
Namen nekajdnevnega treninga je, da vas pripravijo na vožnjo v zimskih razmerah, torej na snegu in ledu. Z obvladovanjem vaje vas pripravijo, da se pravilno odzovete na vse razmere, ki se lahko pojavijo na cestah pozimi. To pomeni učenje točnega in pravočasnega zaviranja, spreminjanja smeri in speljevanja na spolzki podlagi. Seveda inštruktorji med treningom vsakega posameznika osebno obravnavajo in tudi ocenijo njegov slog vožnje.
Zanimiv je seveda že osnovni program, Ice Precision. Tečajnike pričakujejo zahtevne vaje: vožnja v krogu, preizkušanje dinamične vožnje po ledu, steze za hitro vožnjo ... V nekaj dneh je tako mogoče pridobiti prve osnove o tem, kako zahtevna je lahko zimska vožnja in kako natančno mora biti upravljanje avtomobila, da ta nepredvideno ne zdrsne. V nadaljevalnih programih je največ časa posvečenega vrtenju volanskega obroča. Trening je primeren za voznike s prakso, ki so se o osnovah vožnje in obvladovanja avtomobila na snegu in ledu že seznanili. Na tečaju inštruktorji poskrbijo predvsem, da voznik temeljito izboljša obvladovanje avtomobila in tudi na gladki ledeni podlagi najde idealno linijo.
Vrhunec vseh tečajev je tečaj Ice-Force – Master. Na njem tečajniki (tega smo se udeležili tudi novinarji) ugotavljajo, kje je meja, ko gume (opremljene z žeblji) še držijo v ovinku. Ko enkrat to mejo najdeš, pa jo je treba nadzorovano, tudi z drsenjem zadka, premakniti navzgor. Idealna za to sta seveda ledena steza in močan Porsche. Ne glede na dejstvo, ali smo sedli za volan dvokolesno gnane 911 Carrere ali štirikolesnih 911 Carrera4 in 911 Turbo, je bila zabava zagotovljena. Moč Porschejevih avtomobilov na ledu je neizmerna, živahnost zadka pa tudi. Mejo z lahkoto prekoračimo in namen tečaja je, da voznik spozna, kje je meja in tudi po prekoračitvi ne izgubi oblasti nad avtomobilom. Ledena steza je seveda idealen učni poligon, saj so hitrosti veliko manjše, kot bi bile na suhi asfaltni podlagi (pa seveda obraba gum tudi!), obilica snega ob stezi pa je tudi zelo učinkovita varnostna ograda, če bi avtomobil zdrsnil oziroma se zavrtel. V tem primeru nam je na pomoč priskočil štirikolesno gnani Cayenne, katerega pomoči pa smo si, logično, želeli čim manj. A učenje zahteva tudi napake in Cayennu se ni uspelo izogniti prav nobenemu tečajniku. Namreč ko enkrat prekoračiš mejo, ko se podrejo zakoni fizike, tudi učinkovite zavore ne pomagajo več. Zato je daleč najpomembnejše, da ves čas pravilno nežno pritiskamo na plin in z volanom usmerjamo avtomobil, ko pa ta zdrsne, je bolj kot volanski obroč treba pravilno nadzorovati in voditi avtomobil z ustreznim pritiskom na stopalko za plin in zavoro! Čeprav se zdi nepoznavalcu nelogično, je za drsečo vožnjo skozi ovinek potrebno predvsem nadzorovano dodajanje plina, kajti samo obračanje volanskega obroča ni dovolj.
Na ledu hitro spoznaš, kaj je prekrmarjenje (oziroma odnašanje zadka) in podkrmarjenje (ko v ovinku zdrsne prednji del oziroma nos avtomobila).
Dogajanje je še popestril Walter Röhrl, svetovna legenda relija, ki nas je vzel na sopotniški sedež in zapeljal po ledeni stezi. Na ravninskih delih je Porscheja 911 Turbo pognal tudi prek hitrost 150 km/h, med natančnim drsenjem skozi ovinke brez napak pa povedal, da je zanj to številka, po kateri se dirkanje zanj sploh začne.
No, za nas se je dirkanje začelo že pri bistveno manjših hitrostih, obvladovanje Porschejevega zadka na ledu ni mačji kašelj, če si to priznamo ali ne. Čeprav je bil novinarski tečaj zgolj enodneven, a intenziven in dolg skoraj devet ur, je minil, kot bi trenil. In ja, ob tem sem preprosto pozabil, da je potekal na snegu in ledu, zunanja temperatura pa se je proti večeru spustila na že hladnih –17 stopinj Celzija. Če bi bilo mogoče, bi na ledu in v snegu preživel tudi noč, seveda le in zgolj v družbi Porscheja. Za model pa bi mi bilo popolnoma vseeno.
Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto Jure Gregorčič, tovarna
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja