Preskus letošnje bere evropskih avtomobilskih novosti je seveda potekal na severu Danske. Letos z nekoliko drugačno vlogo avtorja tega prispevka.
»Našega srečanja še nikoli nismo organizirali tako pozno,« se je ob najinem prihodu v majhno letovišče Tannisby na danskem severu kar malo pritoževal njegov glavni organizator in direktor Finec Martti Merilinna. Predvsem ga je skrbelo vreme. A potem smo prve štiri dni imeli razmeroma lepo vreme, celo z nekaj več sončnimi trenutki, kot jih je običajno najti tukaj, kjer se srečujeta dve morji, Severno in Baltik. A letošnje vreme ne bi bilo takšno, kot je, če nam ne bi tudi tu postreglo s poplavami. Ko je začelo deževati, se je res vlilo in nato je v dveh dneh padlo veliko preveč dežja, da bi ga struge tukajšnjih potokov lahko odvajale. Ko je tudi tu vreme pokazalo zobe, je pokrajina spremenila videz. Nanj nismo bili navajeni! Peščene njive so se spremenile v jezera, ceste so bile le še mejne črte med njimi, mostovi ogroženi. Zdel se nam je malo drugačen, a je imel enako grozljiv videz, ko pride do deževne ujme, kot pri nas, a s podobnimi posledicami. Tako se je preskus letošnjih kandidatov končal drugače, hitreje, kot smo načrtovali, saj v takšnih razmerah možnostih za preizkušanje avtomobilov pač ni bilo.
Spisek kandidatov za letošnji evropski avto leta še zdaleč ni tako dolg, kot je bil nekaj zadnjih let. Morebiti to tudi deloma kaže na krizne čase evropske avtomobilske industrije. A je devetindvajseterica na spisku vendarle prepričljiva. Pa še en kandidat, ki bi zaključil trideseterico, namreč BMW i8, je odpadel zgolj zato, ker ne bo izpolnil pogoja o številu primerkov, ki jih nameravajo prodati v prihajajočem letu (manj kot 5.000).
Še pravočasno pred deževjem je bilo vendarle opravljenih nekaj najpomembnejših delov tradicionalnega Tannis Testa. Od tu je v svet pred 17 leti poneslo glas o losovem testu, ki so ga Skandinavci začeli izvajati sicer že pred dobrima dvema desetletjema. Hitra in nenadna sprememba voznega pasu, ki simulira razmere, ko se voznik hoče izogniti nenadni oviri na cesti, kar pač je losov test, je nekoč avtomobilom delala kar nekaj težav. Še največ seveda prvemu Mercedesu razreda A, ki je vajo na majhnem letališču Sindal s težavo opravil. Kar pa septembra 1997 ni 'uspelo' v Sindalu, ga je ob ponovitvi na bok in streho na Švedskem postavili preizkuševalec in novinar revije Teknikens Värld Robert Collin.
Kako so se posamezni avtomobili na letošnjem preskusu odrezali, si sicer lahko ogledate na spletni strani Tannis Testa ('www.tannistest.com'). Omeniti velja najboljšo trojico s tega preskusa, to so Subaru WRX STi, BMW 220d Coupé in Audi TT, pa tudi zelo zadovoljiv rezultat 'slovenskega' izdelka Renaulta Twinga.
Tannis Test je delovno srečanje novinarjev, članov žirije za evropski avto leta iz štirih skandinavskih dežel. Razen Švedske s tremi člani imajo druge države, Danska, Finska in Norveška, po enega. Šesterici domačinov se pridružijo še člani iz vse Evrope. Tudi letos je bilo tako, ob slovenskem, mojemu kolegu iz našega uredništva Sebastjanu Plevnjaku, so bili tu še Jaco Bijlsma (Nizozemska), Stratis Hacipanigiotu (Grčija), Zsolt Csikos (Madžarska), Michael McAleer (Irska), Vadim Ovsjankin in Mihail Podorožanski (oba Rusija) ter Peter Ruch (Švica). Glede na zamenjavo generacij med člani žirije se v Tannisbyju najde tudi vedno več nekdanjih članov žirije. Letos sem imel prvič to čast, da so me šteli mednje, pridružil sem se še švedskemu kolegu Lassaeju Holmströmu iz Malmöja, pa tudi dvema nekdanjima finskima članoma žirije, Mauriju Salu in Martiju Merilinni. Nista pa niti manjkala ustanovitelj Rogers Sogaard niti še vedno testna voznica losovega testa v Tannisu Švedinja Marianne Sterner.
Če bi še imel to nalogo, da bi moral z letošnjega spiska izbrati sedmerico za finale, bi imel seveda prav tako (kot vsa leta doslej) nekaj težav, da bi se odločil pravično glede na to, kaj avtomobili ponujajo. Tannis Test je odlična priložnost, da se vtisi poglobijo ali pa da jih sploh dobiš, saj se je letos na Danskem kar nekaj avtomobilov prvič pojavilo za preskus. To so bili Ford Mondeo, Opel Corsa, Škoda Fabia in Volkswagen Passat, katerih mednarodne novinarske predstavitve so potekale ob istem času kot prireditev na danskem severu. Tudi Hyundai je pripeljal svojega novega i20. En sam primerek je bil skoraj ves čas polno zaseden, a novinarji smo morali obljubiti, da bomo o voznih vtisih o tem avtomobilu poročali šele po 17. novembru letos. Nekaj kandidatov s spiska tistih za izbiro avta leta 2015 je tudi manjkalo. 'Zvezda' izkazovanja nezadovoljstva je bil novi FCA, torej povezava Fiata in Chryslerja. Da so naredili napako (menda zaradi užaljenosti, ker člani žirije lani med sedem finalistov nismo izbrali Fiata 500L), smo se strinjali skoraj vsi. Saj pri tem spoznavanju z novimi avtomobili ne gre za neko zabavo (ali dobrodelnost), ampak za ocenjevanje izdelkov avtomobilske industrije, ki je v Evropi v tekmi vsakega proti vsem. In tisti, ki so že vozili Jeepa Renegada, pravijo, da je eden boljših v beri letošnjih avtomobilskih novostih. Ni torej razloga, da ga fiatovci v spoznavni preskus ne bi ponudili tolikšnemu številu novinarjev evropske žirije za avto leta! Da niso mogli pripeljati druge novosti, Fiata 500X, je že bolj razumljivo, saj bo na razpolago za preskus šele sredi novembra (takrat kot Hyundai i20). Ob FCA je tako manjkal le še Smart, a ga ni nihče posebej pogrešal. Renaultov Twingo je dobro zastopal njihovo drugo različico, Smart ForFour.
Bolj kot običajno smo se tokrat udeleženci preskusa strinjali glede tega, da bo izbira za letos težka. Tudi izrazitega favorita za naslov ni, čeprav nekaj novosti vendarle preseneča s svojimi svežimi in zanimivimi prispevki k ponudbi avtomobilov. Kar nekako v senci dolgega, skoraj dveletnega pričakovanja je Fordov Mondeo. Čeprav ga je Ford že pred dvema letoma prikazal kot nov model, je prišlo do njegove uresničitve zaradi zapleta z industrializacijo izdelka tako pozno. A je kar dober tekmec drugemu presenetljivemu izdelku nemške avtomobilske industrije, Volkswagnovemu Passatu.
Po nenavadnosti sicer izstopa Citroënov C4 Cactus.
Bogata bera različnih novosti je pravzaprav le v dveh najnižjih (klasičnih) razredih. Trojček precej različnih zunanjosti, a precej enotnega tehničnega paketa z imeni Citroën C1, Peugeot 108 in Toyota Aygo je osvežilno nadaljevanje dosedanje zgodbe teh treh znamk. Renaultov Twingo bo moral še prepričati s svojo nenavadnostjo tehnološke zasnove. Prvi del izpita je na losovem preskusu že dobro opravil. Suzukijev Celerio pa je soliden zastopnik japonskega pristopa izdelave majhnih avtomobilov. Pomanjkanje čustev naj bi pri njem popravil pogled v cenik, a bo tu treba še počakati, če ga bodo, na primer k nam, sploh uvažali.
Razred majhnih družinskih avtomobilov je, strogo gledano, postregel s tremi novostmi, a bi zraven lahko dodali kar nekaj križancev, ki se tudi spogledujejo s kupci, ki iščejo podobne avtomobile: Hyundai i20, Opel Corsa in Škoda Fabia so klasični tekmeci tega razreda, toda bolj po velikosti in zmogljivostih kot po osnovni ceni je to tudi Mini (tri- in petvratni), po namembnosti in namerni drugačnosti pa tudi Citroën C4 Cactus in Ford Ecosport.
Največja skupina letošnje bere pa je tista z oznako križanec. Vanjo je mogoče všteti marsikaj, a skupna značilnost je vendarle ta, da se vsi poskušajo udinjati kupcem, ki si želijo nekaj srednjega, a hkrati tudi nenavadnega. Tu tudi že razlikujemo med običajnimi avtomobili in tistimi, ki bi jim pripisali nekaj več (premijskimi), a to ni nujno vedno povezano z znamko ponudnika. V nižji skupini tega 'razreda' najdemo Kio Soul in Nissana Qashqaija, precej več ambicij pa imajo modeli, kot so BMW 2 Active Tourer, Lexus NX, Mercedes-Benz GLK in Nissan X-Trail.
Kar nekaj je tudi klasičnih limuzin višjega srednjega razreda: Ford Mondeo, Infiniti Q50, Mercedes-Benz razred C, Volkswagen Passat.
Pa tudi nekaj športno usmerjenih primerkov smo lahko preskusili iz letošnje bere – Audi TT, BMW 2 Coupé in Subaru WRX STi. A je vsak po svoje usmerjen k drugačnim okusom kupcev, tako da pravzaprav tudi tukaj s primerjavo ni mogoče ugotoviti prednosti ali slabosti enega ali drugega. Še najbolj neposredno podobne vrste kupcev nagovarjata dva od višjih premijskih križancev terencev: BMW X4 in Porsche Macan. Morda se bo kdo tudi začudil, da se je na spisek uvrstil Mercedes-Benz razred S Coupé. Avtomobil spada v najvišji premijski razred, a nemški Daimler pričakuje kar dobro povpraševanje in vsekakor na leto več kot 5.000 kupcev te luksuzne novosti.
Napovedovati letošnjega zmagovalca je težko. Večina mojih kolegov se je v zadnjih letih navduševala nad električnimi novostmi, letos je zgolj Kia Soul predstavila tudi svojo različico avtomobila s takšnim pogonom. Preskusili smo kar nekaj hibridnih različic letošnjih novosti, Lexus NX ni bil sam! Tudi Forda Mondea in Mercedes-Benz razreda C smo vozili v hibridni izvedenki. Napovedan je tudi Volkswagen Passat GTE, ta celo kot priključni hibrid. A se zdi, da je zdaj že napočil čas, ko je 'elektrifikacija' avtomobilov na evropskem trgu stopila v drugo fazo – ko je že skoraj samoumevno, da si tisti najpomembnejši tekmeci svojih večjih novosti za trge, kot so Velika Britanija, Nemčija, Švedska ali države Beneluksa, sploh ne smejo privoščiti takšnih, pri katerih bi pozabili na dodatno ponudbo s hibridnim pogonom. Večina je tako kot tiste, ki se bodo zagotovo uvrstili med sedmerico finalistov, omenjala C4 Cactus, Mondeo, razred C, Qashqai, Twingo, Fabio in Passat.
Ta bo zares znana, potem ko bo vsakdo od 58 najuglednejših evropskih novinarjev, članov žirije za avto leta 2015, oddal svoj glas, vodstvo žirije pa bo 15. decembra nato sporočilo, kako so novinarji izbrali. Zadnjo besedo bodo povedali na prihodnjem ženevskem salonu – z objavo zmagovalca v ponedeljek, 2. marca 2015.
Besedilo in foto Tomaž Porekar
Spisek avtomobilov za evropski avto leta 2015:
Audi TT
BMW 2 AT
BMW 2 Coupé
BMW X4
Citroën C4 Cactus
Citroën C1
Fiat 500X
Ford EcoSport
Ford Mondeo
Hyundai i20
Infinity Q50
Jeep Renegade
Kia Soul
Lexus NX
Mercedes-Benz GLK
Mercedes-Benz razred C
Mercedes-Benz S Coupé
Mini One/Cooper
Nissan Pulsar
Nissan Qashqai
Nissan X-Trail
Opel Corsa
Porsche Macan
Renault Twingo
Smart ForFour
Smart ForTwo
Subaru WRX STi
Suzuki Celerio
Škoda Fabia
Volkswagen Passat
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja