Pri Toyoti pravijo, da so se pri zasnovi Versa držali vrednot, s katerimi se je proslavila Corolla Verso. Tudi to je eden od smiselnih načinov poti naprej.
Takoj je treba razjasniti: Verso je tehnično povsem nov avtomobil. Kdor ne ve: Verso zamenjuje Corollo Verso in bi se po neki logiki moral imenovati Auris Verso. Pa se ne iz dveh razlogov: ker menijo, da gre za samostojen model z lastno identiteto, in ker so se pri Toyoti odpovedali nameri izpred let, da v vsakem od (svojih) avtomobilskih razredov ponudijo tudi limuzinski kombi.
Yaris Verso in Avensis Verso očitno nista izpolnila njihovih načrtov, pa so od te namere dvignili roke. Je pa, po drugi strani, (evropska! ) Corolla Verso pustila premočno sled, da bi se ji kar tako odpovedali.
Ko boste prvič gledali njene fotografije, boste morali pogledati dvakrat, da jo boste ločili od Corolle Verso; čisto drugače bi bilo, če bi obe stali vštric. To je del zgodbe o 'gradnji na starih vrednotah'. Pri njeni neizraziti obliki velja morda opozoriti na eno (tudi ne takoj zaznavno) posebnost: linijo od 'spodnje ustnice' prednjega odbijača do zadnjega dela strehe in zgornjega spojlerja, ki se dviguje kot črta kvadratne funkcije.
Temu pri Toyoti rečejo dvopodročno oblikovanje, črta pa naj bi razmejevala motorni del s kabino od podvozja s prtljažnikom. Črta ne moti, je celo zanimiv razpoznavni znak Versa, marketinški način razlage je pa najmanj nepotreben, če že ne moteč.
Verso je zrasel na novi platformi, ki ji pravijo MC, in takoj v oči pade izjemno dolga medosna razdalja. To za lastnika pomeni skoraj izključno dobro: smerno stabilnost, udobje v vožnji in notranjo prostornost. Tudi za notranjost Versa imajo pedantni Japonci svoje ime – 'dinamični longue koncept'.
Za tem se skrivajo pojmi udobje, kakovost, prikladnost, prostornost in zračnost. Vse od tega bolj ali manj drži – Verso s sedmimi sedeži je znotraj duhovito zasnovan (in po tradiciji malce manj duhovito oblikovan) v najmanjših podrobnostih in vsaj na prvi vtis najmanj za spoznanje boljši od Corolle Verso.
Marketinških označb za notranjost pa še ni konec. 'Smart Wave Dynamism', ki bi se prevedel v bistro valujoča dinamika (razlagajte pa si sami), označuje oblikovanje armaturne plošče v širšem pomenu besede.
Izpopolnili so ergonomijo stikal, ročico menjalnika približali volanskemu obroču (to je znak tesnega sorodstva z Aurisom), merilnike oddaljili od voznika proti zgornjemu sredinskemu delu armaturne plošče in jih opazno zasukali proti vozniku, izbrali mehko, na otip prijetno plastiko za zgornji del armaturne plošče in usnju podobno ter temnejšo plastiko za spodnji del armaturne plošče, nekaj trde plastike pa dekorativno odeli v barvo titana. Toliko o tem.
Voznika so dvignili za 2, 5 centimetra in s tem nevidno polje pred vozilom skrajšali na 1, 55 metra, dodali so trikotna okenčka na bokih spredaj in za 40 odstotkov povečali zunanji ogledali, ne da bi to vplivalo na širino vozila. Tudi nazaj se menda vidi bolje – ker brisalnik zadnje šipe obriše za 10 odstotkov večjo površino in ker pogledu nazaj služi kamera.
Dobra rešitev: če Verso nima osrednjega zaslona, ki pride z (doplačljivo) navigacijo, se slika s kamere pojavi v levem delu notranjega vzvratnega ogledala. To velja le v primeru paketov Sol in Premium, osnovna paketa pa tega ne ponujata.
Prostor! Verso je v osnovi sedemsedežnik in ima v vseh paketih opreme serijski sistem Easy-Flat. Tega sicer poznamo že od prej, a je tu izboljšan in postavljen v večji prostor – ker je Verso od Corolle Verso daljši za 70 in širši za 20 milimetrov pa tudi medosje je daljše za 30 milimetrov.
Easy-Flat omogoča 32 različnih postavitev sedežev, ki so vsi posamični. Prednja imata izdatnejšo ramensko oporo in za dva centimetra več sedalne dolžine, zelo podobno pa velja tudi za tri sedeže druge vrste. Ti imajo zdaj za tri centimetre več vzdolžnega pomika, ki znaša skoraj 20 centimetrov, imajo pa tudi spomin za prej nastavljen položaj naslonjala.
Zdaj se lahko kot naslonjala spreminja tudi sedežema tretje vrste, vseh zadnjih pet sedežev pa je mogoče posamično 'potopiti' v dno. Tako nastane ravno dno prtljažnika, ki do stropa meri skoraj 1, 7 kubičnega metra. Tudi ta prostor je večji kot pri predhodniku: dolžina za 185, širina pa za 240 milimetrov.
Večji pa je – kar je verjetno najpomembneje – tudi osnovni prtljažnik: namesto borih 63 zdaj meri 155 litrov, kar je še vedno malo v absolutni vrednosti, je pa že dovolj za dve malo večji torbi.
Od velikega k malemu: pri Toyoti pravijo, da ima Verso vrsto uporabnih predalov in večino od njih že serijsko. Niso pozabili tudi na potnika tretje vrste, seveda je največ predalov – vključno s tradicionalno dvojnim in obakrat nezanemarljivo majhnim – okrog voznika in sovoznika, dodali pa so tudi dva dokaj velika predala v dno pred sedeži druge vrste.
Pri Toyoti trdijo, da je Verso najudobnejši v svojem razredu, ko gre za notranji trušč in tresljaje. To je rezultat izboljšane aerodinamike (količnik upora znaša 0, 295 oziroma 0, 297 z bencinskimi motorji), izboljšane izolacije potniškega dela in izboljšanih vpetij različnih komponent, od armaturne plošče do motorjev.
Nova bencinska stroja imata manj notranjega trenja, izboljšan izkoristek zgorevanja in se pohvalita s tehnikama VVT-i ter Valvematic (zvezno spremenljiv gib sesalnih ventilov) pa tudi s spremenljivo dolžino sesalnega kolektorja. Razvijeta večja navor in moč kot prej, a manj porabita in onesnažujeta. Oba poganjata ročni (šeststopenjski) menjalnik, pri 1, 8-litrskem pa bodo ponudili tudi neskončnostopenjski Multidrive S.
Prenovljeni turbodizli imajo nove, piezošobe za vbrizg, dva tisoč barov tlaka goriva v skupnem vodu in krajše, natančneje vodene vbrizge. Vsi motorji D-4D izpolnjujejo norme Euro5 (bencinski le Euro4! ), tudi dvolitrski, a mora biti za to pri njem dodan filter delcev. Zanimivo je, da srednjega po moči ponujajo le z novim samodejnim menjalnikom s šestimi prestavami.
Ta omogoča ročno (sekvenčno) pretikanje z ročicami, pa tudi z zavolanskimi ročicami, dodaten gumb pa pri samodejnem načinu vklopi bolj športen način pretikanja. Tudi Multidrive S ima gumb za športno pretikanje in zmore simulirati sedem stopenj prenosa za (spet sekvenčno) ročno pretikanje z ročico ali zavolanskima ročicama.
V duhu čim manjšega onesnaževanja okolja so Versu dodali opozorilnik za pretikanje (navzgor ali navzdol, odvisno od trenutnega stanja) pri ročnih menjalnikih oziroma 'ekokazalo' pri samodejnih menjalnikih.
Da bi se Verso peljal še bolj po evropskem okusu, so karoseriji povečali vzvojno togost, razširili koloteka (23 milimetrov spredaj in 48 zadaj), zmanjšali aerodinamični vzgon (če komu to kaj pove: količnik vzgona znaša 0, 056) in povečali togost prečne stabilizacije karoserije.
Posebej velja omeniti volanski mehanizem: električni servo je hitrostno odvisen, elektronsko nadzirani sistem pa zazna tresljaje izpod koles in odda nasprotne signale, ki zmanjšajo tresljaje na volanskem obroču. S spremembami na prenosnem ozobju so tudi za 0, 4 metra zmanjšali polmer obračalnega kroga na le 5, 4 metra.
Vsem Versom so namenili stabilizacijsko elektroniko zadnje generacije (ESP 8, vključuje pa med drugim tudi pomoč pri speljevanju v klanec) in skrajšali zavorno pot z večjimi zavorami.
Verso je torej tehnično resnično nov avtomobil. Celo motorji in menjalniki so novi (v primerjavi s Corollo Verso, sicer pa do neke mere znani že iz drugih novejših Toyot), v vseh pogledih pa je od Corolle Verso opazno naprednejši. Pa naj njegov videz to še tako skriva.
Pet sedežev
Verso bo kasneje na voljo tudi z le petimi sedeži, a bo na podlagi izkušenj s Corollo Verso glavnina prodaje (70 odstotkov) slonela na sedemsedežni različici.
Oprema
Verso bo, kot rečeno, na voljo v štirih paketih opreme. Osnovni (brez imena) ne bo imel klimatske naprave (! ), bo pa med drugim imel sedem varnostnih blazin (zavesi sta podaljšani tudi v tretjo sedežno vrsto! ), prednja aktivna vzglavnika, zadnje luči v tehniki LED, lučke pod zunanjimi ogledali za osvetlitev pri odklepanju ponoči, avdiosistem s predvajalnikom zgoščenk (tudi mp3) ter s štirimi zvočniki, stabilizacijski VSC+, kot mu rečejo pri Toyoti, sedežni sistem Easy-Flat-7, v dve smeri nastavljiv volanski obroč s komandami za avdiosistem na njem, električni pomik prednjih bočnih šip ter zunanjih ogledal, prednja sedeža, nastavljiva po višini, predala pod dnom v drugi vrsti, pritrdilna mesta v prtljažniku ter daljinsko osrednjo ključavnico.
Naslednji paket Luna bo dodal ročno klimatsko napravo, prednji meglenki, usnje na volanskem obroču ter prestavni ročici, zadnje električno pomične bočne šipe, dva zvočnika ter Bluetooth, hlajen (gornji) predal pred sovoznikom ter 12-voltno vtičnico zadaj. Sledila bosta še paketa Sol in Premium.
Med doplačilnimi možnostmi velja omeniti 1.160 milimetrov dolgo in 1.180 milimetrov (fiksno) široko strešno okno z električno pomičnimi senčnimi lamelami, ki jih lahko zaustavite v poljubnem položaju.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja