Po zadnjem letu, ki je bilo gotovo najhujše obodbje v zgodovini njihovega obstoja, se je skupina VW začela prerojevati z ambicioznimi napovedmi novih vozil – in te vključujejo nič manj kot 25 popolnoma električnih avtomobilov, ki jih bodo na trg poslali do leta 2025 (gre za avtomobile vseh znamk, ki sodijo v skupino VW).
Novo platformo, dizajn in uporabniški koncept so že zdaj sestavili v celoto, imenovano I.D. – vozilo prihodnosti, ki smo ga imeli priložnost preizkusiti v drugačnem okolju od avtomobilskega salona, za katerega je bil pravzaprav ustvarjen.
Je že tako, da so nekatera konceptna vozila pomembnejša od drugih, in ta pomembnost se začne pri tem, da se nekatere glave obračajo za stvarmi, ki niti niso tako posebne, in stopnjuje vse do velikih pričakovanj in novih poti, ki naj bi jih ubral proizvajalec avtomobilov. Zadnje velja za I.D., ki ga je Volkswagen premierno predstavil na pariškem avtomobilskem salonu lansko jesen in ki ne bo postal le serijski avtomobil (na cesti ga pričakujemo leta 2020, popolnoma avtonomni model pa do leta 2025), ampak tudi prvi avto na povsem novi električni platformi, ki jo je izdelal evropski proizvajalec avtomobilov številka ena in ki bo tehnična osnova (MEB: modularna platforma za električna vozila) nič manj kot 10 novim avtomobilom, načrtovanim do leta 2025 (ko VW pričakuje, da bodo na leto izdelali kar milijon električnih avtomobilov). Modeli VW, Audi, SEAT in Škoda bodo vsi po vrsti zasnovani na platformi MEB, kakor je pojasnila Christina Leuderalbert iz ekipe, ki skrbi za razvoj serijskih vozil: »Predstavili bomo različne oblike karoserij, med katerimi bo zelo verjetno tudi športni terenec.«
Med pogovorom o I.D.-ju nam Leuderalbertova zagotovi, da so zelo blizu serijskemu avtomobilu, ki prihaja leta 2020. Ukvarjajo se še z nižanjem zračnega upora, zato bo strešna linija nekoliko višja, v serijsko proizvodnjo pa ne bodo na primer vključene kamere za vzvratno vožnjo in zasnova brez srednjih (B) strešnih stebričkov. Po drugi strani bodo serijske zagotovo čiste oblikovne linije notranjosti. Projicirni zaslon s tehnologijo obogatene resničnosti (AR – Augmented Reality) ostaja možnost, nič pa ni dorečeno. Kaj pa ime, bo ime ostalo? »Osebno mislim, da se avtomobilu zelo poda in da odlično ponazarja trenutek spremembe v podjetju,« pravi Leuderalbertova in dodaja, da odločitve o tem še niso sprejeli.
Dan se je prebudil nekoliko muhaste volje, z meglenim nebom in hladnimi vetrovi v okolici Expa 98 v Lizboni na Portugalskem, kjer smo se udeležili prve prave cestne preizkušnje I.D.-ja na svetu – konceptnega avtomobila, ki je sicer bolj vajen gneče na avtomobilskih salonih, kjer ga grejejo na tisoče vatov iz luči in neomajna človeška pozornost. Ob osmih zjutraj se v pristanišču ne dogaja nič razburljivega – a prav nedaleč od tu, kjer zdaj stojimo, je pred več kot 500 leti izplul portugalski pustolovski duh, da bi svetu podaril nove svetove. Bistveno bolj romantična naloga od tiste, s katero se zdaj ukvarja VW, čeprav ravno tako polna izzivov in, gledano iz določene perspektive, prav tako z velikanskim potencialom, da spremeni človekov način življenja na Zemlji.
Doživljanje konceptnega avtomobila na avtomobilskem salonu in tisto na odprti cesti sta pogosto dve popolnoma različni izkušnji. Tako vtis zelo majhnega avtomobila, ki sem ga dobil med I.D.-jevo svetovno premiero na pariškem avtomobilskem salonu pred pol leta, nenadoma zbledi: drži, pri dolžini 4,1 metra je še vedno zelo kompakten (15,5 centimetra krajši od Golfa), a je precej širok (1,80 metra) in visok (1,53 metra), zato ga glede na dimenzije, če si ga ogledamo v celoti, res ne moremo uvrstiti v kategorijo majhnih vozil.
Električni avtomobili ne potrebujejo velikih hladilnikov, kar pri oblikovanju sprednjega dela avtomobila spremeni tako rekoč vse. No, skoraj vse, saj se je Volkswagen v svojih prvotnih načrtih dobro znašel tudi brez hladilnih sistemov na Beetlu in Bulliju, Volkswagnovem avtobusu. Poudarek na sprednjih žarometih bo še večji kot v preteklosti, celo večji, kot je zdaj: interakitvni LED-elementi na I.D.-ju ‘frosted white’ (zamrznjeno bele) barve prevladujejo na sprednjem delu avtomobila, saj mobilne ‘oči’ uokvirja svetlobni podpis v obliki črke C, poleg tega se odzivajo na druge udeležence na cesti. Ob tem, da osvetljujejo cesto pred vozilom, komunicirajo z okolico in hkrati izražajo status vozila: naj ga parkiramo, vžigamo, polnimo, vozimo ali pa se vozi sam, opazuje ljudi ali se poslavlja – žarometi se bodo vedno odzvali enako, kot bi se človeške oči v podobnih situacijah. Če strnem, svetlobni podpis za vsako počutje in hkrati sredstvo komunikacije.
Če si ga ogledamo s strani, je videti, kot da je avtomobil ena sama, celovita, homogena linija, in ob tem postane očitno, da so kolesa namestili čisto v vogale vozila: medosna razdalja je namreč 13 centimetrov daljša od tiste v Golfu in pri dolžini 2,75 metra jo je pravzaprav laže primerjati z medosno razdaljo Passata. Nemogoče je prezreti, da so se znebili srednjih strešnih (B) stebričkov – lepotna poteza, ki definira profil avtomobila. Zadnja vrata se z vrtljivim mehanizmom odpirajo nazaj in razkrivajo prostor, v katerega z lahkoto neovirano vstopimo. Preden se sprehodim naokoli do zadnjega dela avtomobila, opazim, da se je Volkswagen poslovil tudi od zunanjih ogledal na vratih in jih nadomestil s kamerama, ki sta vgrajeni v sprednja blatnika. Gladka površina, tanke LED-luči in velikanska steklena površina (med pokrovom prtljažnika in panoramsko streho, ki jo je mogoče elektronsko zatemniti, kadar je sonce presvetlo) so prevladujoči elementi futurističnega dizajna, če si avtomobil ogledujemo od zadaj.
Čas je, da skočimo za volan. V trenutku, ko se roka približa vozilu, na kljuki vrat zasvetijo in začnejo utripati bele črte. Na dan prileze kljuka, da lahko odprem vrata. Površine avtomobila so bolj žive in bolj bionične v primerjavi s starejšimi, hladnejšimi dizajni Volkswagnovih sodobnih notranjosti. Oblikovalci so, pravijo, sledili konceptu geometrijsko ukrivljene strukture, ki jo je odkril nemški matematik in astronom August Ferdinand Möbius v 19. stoletju (ima namreč samo eno stran, njen rob pa je sklenjena krivulja). Zelo očitno je, da v tem konceptu ni fizičnih stikal, saj so jih v celoti zamenjali digitalni zasloni, ki so nameščeni po vsej bivalni celici za štiri osebe. Sprednji sedeži z integriranimi naslonjali za glavo in varnostnimi pasovi so lahki, zdi se celo, da lebdijo, sedeže zadaj pa je mogoče zložiti, poklopiti navzgor kot sedeže v kinematografu, in tako dobimo več prostora, lahko pa se jih zloži in spusti na raven tal, s čimer napravimo prostor za dodaten tovor (prostornina do največ 960 litrov).
Napočil je čas za vožnjo, a pred tem si še na hitro oglejmo tehniko. Elektromotor s 170 ‘konji’ je vdelan v zadnjo premo (je del kompaktne enote, ki jo sestavlja skupaj z elektroniko in menjalnikom). Litij-ionska baterija je nameščena pod dno potniške celice med obe osi, zato ima avto prikladno nizko težišče in skoraj enako razporeditev teže med osi (v resnici 48 odstotkov spredaj in 52 zadaj). Navor se pretaka iz motorja na zadnja kolesa prek enostopenjskega menjalnika.
Tu je seveda še kup avtomobilskih tehnologij, ki vozilo povezujejo z uporabnikovim svetom, vključno z njegovim pametnim domom, drugimi avtomobili na cesti in infrastrukturo – takšna je pač prihodnost.
Radovedneži so se že začeli zbirati okoli avtomobila, zato je res skrajni trenutek, da zaženem … motor. Konceptualno gledano, sem tik pred tem, da se zapeljem z avtomobilom iz znanstvene fantastike, čeravno v tem kompaktnem laboratoriju na kolesih vse za prihodnost napovedane funkcije še ne delujejo. Zato si moram predstavljati, da veliki, na dotik občutljivi zasloni v vratih, kapacitivne tipke ter glasovno upravljanje ter upravljanje z gestami delujejo brezhibno. Potem pritisnem gumb z oznako D na dnu majhnega šesterokotnega volana in se ne oziram na digitalni projekcijski zaslon z obogateno resničnostjo, ki prikazuje napotke, kako naj se pripeljem na Elizejske poljane (avtomobil so namreč sprogramirali za vožnjo po Parizu, ne Lizboni).
Virtualne podobe, ki jih sistem projicira od sedem do 15 metrov ‘pred avtomobilom’, so del voznikovega tridimenzionalnega okolja. Paziti moram, da ne pritisnem na Volkswagnov znak na sredini volana, saj bi s tem vklopil avtonomni način vožnje, to pa bi mi dobesedno potegnilo volan iz rok. No ja, kar tako se kaj takega seveda ne bi zgodilo, saj je treba na logo pritiskati vsaj tri sekunde, šele zatem se volan umakne in zloži v armaturno ploščo. I.D. sporoči, da se je način vožnje spremenil v avtonomni način Pilot, ambientalna osvetlitev pa se iz modre spremeni v različne barve, ki so jih ustvarili nalašč za to, da pričarajo sproščeno vzdušje. Ta konceptni avtomobil ne bo povsem prevzel nadzora, vsaj ne pred letom 2025, ko bo popolnoma avtonomna vožnja na voljo pri serijskem I.D.-ju. A ker danes pišemo zgodbo o prvi vožnji, in ne o prvi nevožnji, je to povsem v redu. Ob tem je treba zapisati še tole – kot je v navadi pri večini dinamičnih izkušenj s konceptnimi vozili, je bila vožnja, ki ni trajala več kot pol ure, omejena zgolj na vožnjo sem in tja po tako rekoč le eni cesti, ob tem pa si je bilo treba vzeti čas tudi za poziranje pred objektivom fotoaparata. Kar zadeva vozno dinamiko, lahko potrdimo le, da je I.D. povsem funkcionalno vozilo. Vse drugo moramo Volkswagnovcem verjeti na besedo: da od 0 na 100 kilometrov na uro pospeši v manj kot osmih sekundah, da doseže najvišjo hitrost 160 kilometrov in da ima doseg od 400 do 600 kilometrov, odvisno od baterije. Volkswagnovi inženirji seveda obljubljajo hitro brezžično polnjenje – baterijo bo do 80 odstotkov kapacitete mogoče napolniti že v pol ure. Upajmo, da bosta polnilna infrastruktura in tehnologija v naslednjih štirih letih dovolj napredovali, da bosta lahko sledili tempu razvoja vozil.
In na koncu smo se razveselili še prvih napovedi o ceni I.D.-ja. »Naš cilj je, da izdelamo električni avtomobil za vsak žep. Referenca za tako vozilo je bogato opremljeni dizelski Golf, njegova cena pa se giblje okoli 25.000 evrov,« pravijo pri Volkswagnu. Če bodo dosegli ta cilj, bo I.D. resnično ostal zvest prvotni Volkswagnovi filozofiji in postal novi, tokrat električni avto za množice.
besedilo: Joaquim Oliveira · foto: Volkswagen
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja