Na papirju ne bi moglo biti bolje: zmogljiv motor, štirikolesni pogon Quattro, ne prevelika masa, znosna cena. RS3 Sportback ima vse adute, ki jih potrebuje takšen avtomobil.
Dvoinpollitrski TFSi, ki poganja RS3 Sportbacka (mimogrede: mirno mu lahko rečete le RS3, saj obstaja zgolj v različici Sportback), je lani osvojil laskavi naslov motor leta. 137 'konjev' na liter zmore v RS3, kar ob 2.480 kubičnih centimetrih prostornine pomeni okroglih 250 kilovatov oziroma 340 'konjev'. Petvaljnik (ja, za takšnega Eresa se nekako spodobi, da ima v nosu turbo petvaljnik) je seveda nameščen prečno, kar pomeni, da se vsa ta moč (in 450 njutonmetrov navora, kolikor ga največ zmore) na vsa štiri kolesa ne prenaša prek klasičnega štirikolesnega pogona, ki bi si ga predstavljali pod oznako Quattro.
Sredinski diferencial Torsen boste iskali zaman – namesto njega je ob zadnjem diferencialu nameščena večploščna sklopka (krmili jo elektronika, upravlja pa hidravlika), ki skrbi za razporejanje navora med obe premi. Če poškilite v štirikolesno gnane Volkswagne in Škode, boste v njih našli skoraj enak sistem štirikolesnega pogona (ki ima oznako 4Motion ali 4x4).
To seveda pomeni, da se RS3 ne more pohvaliti z osnovnim razmerjem navora 40 : 60 v korist zadnje preme, kakršnega poznamo iz 'pravih' RS-ov Quattro. Večina navora gre v normalnih razmerah na prednji kolesi, a priznati je treba, da tega voznik skoraj ne more zaznati. Delovanje sistema je hitro, za manj podkrmarjenja oziroma občutka prednjega pogona pa so inženirji poskrbeli tudi z nastavitvami podvozja in zanimivo izbiro gum.
Te so namreč spredaj široke 235, zadaj pa 225 milimetrov (ne, ni napaka, zadaj so res za številko ožje). Končni učinek: dovolj nevtralna lega na cesti (in ja, zadek se da spodnesti), po zaslugi natančnega elektromehanskega volanskega serva pa tudi dovolj natančno krmiljenje in sledenje ukazom voznika.
In ko smo že pri legi na cesti: čeprav je podvozje športno čvrsto in naklonjeno vozniškim užitkom na zavitih cestah, je še dovolj udobno za vsakdanjo uporabo. RS3 Sportback je lahko povsem vsakdanje uporaben družinski avto. Na zadnjih sedežih preživijo tudi odrasli (z otroki pa sploh ni težav), prtljažnika je več kot dovolj, in ker za prenos moči skrbi sedemstopenjski dvosklopčni S tronic, se ne boste mučili niti v mestni gneči (boste pa, ko bo prestavljal navzgor, lahko uživali v grgranju iz izpušne cevi). Pogonski sklop je tudi dovolj tih, da ni moteč na daljših poteh in pri večjih hitrostih – lahko pa ga takšnega naredite s pritiskom na tipko, ki odpre loputo v izpušnem sistemu in poskrbi za bolj zdrav, športen zvok.
In ko smo že pri udobju: namesto 'navadnih' športnih prednjih sedežev si mirno omislite športne, školjkaste sedeže. Nič manj udobni niso, ker pa so malo tanjši, je zadaj malce več prostora.
Navzven RS3 svojo športnost (če si ga seveda ne izberete v živo rdeči barvi, druga razpoložljiva je namreč svetlo siva) dobro skriva, z vgrajeno udobnostno in varnostno opremo pa poskrbi, da tistih 58 tisočakov, kolikor bo stala osnovna različica, v resnici ni prehud udarec po denarnici.
No, ja, če si zaželite lepo, ne pa razkošno opremljenega (dober avdiosistem, športni sedeži ...), pričakujte nekaj tisočakov doplačil. A glede tega RS3 ni nobena izjema v sodobnem avtomobilskem svetu.
besedilo: Dušan Lukič, foto: tovarna
Audi RS3 Sportback