Vozili smo: Chevrolet Captiva

20. 3. 2011
Deli

Ali se tudi vam zdi, da se turizem in šport tesno navezujeta drug na drugega, dopolnjujeta? Pa smo spet pri avtomobilih ...

Danes pomeni športnost avtomobila veliko več kot le dirkanje na stezi, celo takšne stvari, ki se zdijo smešne, a se morda prav temu čez deset let ne bomo več smejali. Ampak do takrat lahko športnost pomeni tudi (športen) način sožitja človeka in avtomobila.

Tip avtomobila, kot je Captiva, je vzorec današnjega sodobnega športnega avtomobila: ne v ekstremih, ko gre za podlago pod kolesi ali za na merilniku izpisano hitrost, ampak za način življenja, ki bi mu v prejšnjih časih rekli le dinamičen.

Captiva je torej tipičen SUV, avtomobil, ki ne razume le delovnih dni, ampak tudi prosti čas uporabnika. S prvo generacijo je Chevrolet dobro zakoličil, z drugo, tole, ki jo vidite na fotografijah, pa kani zgodbo uspešno nadaljevati. S to preobrazbo je postala Captiva na videz zajetnejša, čvrstejša, predvsem pa bolj v duhu sodobnega oblikovnega izraza te znamke.
Verjetno res najpomembnejša novost v Captivi so motorji. Turbodizel je eden, a z dvema močema, v obeh primerih pa ima med drugim zmanjšano kompresijsko razmerje (za večjo čistost izpuha) ter turbopuhalo s spremenljivim kotom lopatja. Bencinska stroja sta dva; štirivaljni je iz družine Ecotec (prilagodljivo krmiljenje ventilov, dve odmični gredi), šestvaljni, ki bo na trg prišel sredi leta, pa ima poleg prilagodljivega krmiljenja ventilov tudi neposredni vbrizg. Pod črto se je motorjem v primerjavi s prejšnjo Captivo moč povečala od 14 do 24 odstotkov, izpust ogljikovega dioksida pa je padel za 5 do 14 odstotkov. Nov je tudi samodejni, šeststopenjski menjalnik, ki zdaj dopušča tudi ročno pretikanje. Zanj sta značilni 'terensko' kratka prva prestava in varčno dolga šesta.

Nekaj sprememb in izboljšav je bilo deležno tudi podvozje, da bi bila Captiva v ovinkih bolj odzivna, v splošnem pa bolj stabilna in udobna. Električno ojačeni volan je hitrostno prilagodljiv, ročna zavora je električna, Captiva pa ima tudi pomoč za speljevanje v klanec.

Captiva s šibkejšima motorjema je lahko gnana le spredaj, sicer pa je pogon stalen štirikolesni tiste vrste, ki zadnji kolesni par vklaplja (s pomočjo elektronike) le takrat, ko sistem zazna zdrs prednjih koles. Razmerje prenosa navora se lahko tako giblje vse do 50 : 50, se pravi od popolnega prednjega pogona v idealnih razmerah (suh asfalt) do razdelitve pol naprej in pol nazaj a boljši oprijem v spolzkem.

Notranjost še vedno ponuja pet- ali sedemsedežno razporeditev (v zadnji so pri Chevroletu našteli 16 možnih kombinacij, saj so sedeži prilagodljivi), sicer pa so sedeži dobili novo tkanino, armaturna plošča in njena okolica pa več okrasnega 'kroma', več predalov, modro osvetlitev osrednje konzole in več opreme. Šest varnostnih blazin je serijskih pa tudi Isofix za otroške sedeže zadaj, bluetooth, priključek za avdionaprave in volanske komande avdiosistema. Plus izboljšano zvočno udobje. Kdor pa bo doplačal za navigacijski sistem (sedempalčni zaslon), bo dobil še kamero za pomoč pri vzvratni vožnji.

V dobrih štirih letih so v Evropi prodali okoli 120 tisoč Captiv, trg takšnih vozil pa še narašča, zato so apetiti, jasno, precejšnji, Captiva pa ima zato kar veliko odgovornost. No, če se bo človeštvo vseeno odločilo bolj za turizem in šport (kot za kakšne druge, bolj destruktivne konjičke), potem ima Captiva lepe možnosti, da Chevroletu pomaga k želenemu povečanju tržnega deleža na stari celini.

besedilo in foto: Vinko Kernc, tovarna

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja