Veloster je odlično Hyundaievo orožje za osvajanje Amerike, Turbo s 184 'konji' pa bo zanimiv tudi za Evropejce.
Hyundai se je z Velosterjem odločil za uvedbo nove vrste ponudbe. V dokaj kupejevsko oblikovano karoserijo je vstavil še dodatna bočna vrata. Tega so se seveda najbolj razveselili tisti, ki pogosto uporabljajo tudi zadnje sedeže, a se vseeno radi vidijo v bolj 'športno' oblikovani karoserijski različici.
Kot je ugotovil že Vinko v našem lanskem testu Velosterja, opremljenega z običajnim 1,6-litrskim motorjem, je temu pravzaprav manjkalo le nekaj, približno 50 'konj'. Kot da bi ga hyundaievci brali ali poslušali: zdaj je tu motorna različica s turbopuhalom in dodatnimi 46 'konji'!
Motor se tudi v tej močnejši različici obnaša podobno, v nizkih vrtljajih se zdi, kot da se hoče upreti primernemu delovanju. Šele ko v dvojnem turbopuhalu nastane dovolj tlaka, začutimo moč in takrat se motor brez težav zavrti in nam ni več treba skrbeti glede navora ali moči. Obojega je dovolj in za hitro pretikanje in sledenje brez težav poskrbi dokaj lepo tekoč in natančno vodljiv šeststopenjski ročni menjalnik.
Ko bo Veloster Turbo pripravljen za prodajo pri nas v Evropi, bo na voljo še samodejni šeststopenjski menjalnik, v tej prvi preizkusni, še napol prototipski različici, je bil na voljo zgolj ročni. A iz Hyundaievih podatkov je bilo mogoče razbrati, da bo samodejni menjalnik zagotavljal boljše pospeške, kot jih je mogoče doseči z ročnim pretikanjem. Tudi za to so zaslužni delovni Hyundaievi konstruktorji, saj sta oba Velosterjeva menjalnika lastne izdelave.
Srce novega Velostrerja je seveda nov motor. Pri Hyundaiu so zanj vzeli sicer enako osnovo za obe različici, 1,6-litrski motor Gama z oznako GDI. Gre torej za novejši izdelek z neposrednim vbrizgom, s katerim bodo pri Hyundaiu lahko zadovoljevali številne kupce z različnimi modeli ponudbe in na vseh celinah, kamor prodajajo avtomobile.
V Detroitu predstavljena ameriška različica Velosterja z oznako Turbo, ki je namenjena za ameriški trg, ima kot največjo moč navedeno kar 204 'konje'. V Hyundaievem evropskem konstrukcijskem centru (v Rüsselsheimu pri Frankfurtu) pa so za našo celino razvili drugačno različico, ki ima sicer manjšo največjo nazivno moč, a je motor prilagojen uporabi na evropskih cestah, pri čemer so mislili predvsem nemške avtoceste.
Zaradi večjih hitrosti je obremenitev motorjev na naših cestah drugačna, motor pa mora več zdržati, predvsem daljše obremenitve pod polnim plinom. Motor je tako na videz res manj zmogljiv, a evropski Hyundaievi inženirji se pohvalijo z nekaterimi drugimi podatki.
Osredotočili so se namreč na pripravo primernega puhala. Njegov premer je manjši, s čimer pa se je zmanjšal čas, ko puhalo doseže optimalen tlak. Tako so torej zmanjšali tako imenovano turboluknjo. Ob sicer kar precej nezanimivih podatkih o sestavi puhala (a zanimivi zgradbi, saj je združeno z izpušnim sistemom) omenimo predvsem njegovo delitev, tako da vodijo na turbinske lopatice iz izpušnega sistema ločeno iz po dveh valjev (twin-scroll).
Za povečano moč je bilo treba tudi nekoliko spremeniti nastavitev podvozja, kar pa je Velosterju Turbu kar prav prišlo. Močnejši motor se mu dobro poda in vsaj na precej bolje ohranjenih nemških cestah, kjer je potekal naš preizkus, težav z lego na cesti ali zagotavljanjem prenosa presežka moči na asfaltno podlago niti ni bilo mogoče ugotoviti.
Tako se zdi, da bo Veloster z novim, močnejšim motorjem postal veliko privlačnejša ponudba tega nenavadnega kupejevsko-družinskega avtomobila.
Tomaž Porekar, foto: tovarna
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja