Ypsilon je sicer za ime avtomobila pozabljen znanec, a Lancia bo z njegovim tretjim rodom poskušala dokazati, da se lahko vrne.
Lancia je s predstavitvijo kar štirih novosti na preteklem ženevskem salonu po letih mrtvila pokazala nov zagon. Kot prvi od ženevskih novosti na evropske ceste prihaja Ypsilon avtomobil, s katerim so doslej poskušali prepričati tiste, ki so iskale majhen avtomobil s privlačnimi dodatki.
Ypsilon je bil namreč v vseh treh rodovih namenjen predvsem ženskim kupcem, natančneje Italijankam. Zdaj se Lancia kot sestavni del novega svetovnega avtomobilskega koncerna Fiat-Chrysler predstavlja skoraj povsem na novo.
Želja je, da bi Lancia odslej pomenila več prestiža, tudi že pravega luksuza.
Tudi z novim Ypsilonom, ki je zdaj dobil še drugi bočni par vrat in obliko, ki v marsičem nadaljuje tam, kjer so pri Lancii končali z Delto. Novi Ypsilon napoveduje tudi novo skupno družinsko podobo Lancie in Chryslerja, ki bo pravzaprav ena znamka z dvema imenoma: v celinski Evropi kot Lancia, na Irskem in v Veliki Britaniji kot Chrysler.
Podobno bo tudi drugod, čeprav bo na drugih celinah, začenši s Severno Ameriko, Chrysler prevladal. Zdaj smo torej pri maski Ypsilona, ki je v primerjavi s predhodniki izgubila sredinsko pokončnico in spodnje vodoravno naslonilo.
Sicer pa je tudi zunanjost precej drugačna, vsekakor sodobnejša in s poudarjenima dvema bočnima linijama, 'dinamično' sredinsko, ki se od žarometov proti zadku rahlo vzpenja, in vzbočeno, ki obsega prednji in zadnji stebriček ter robove stranskih stekel.
Skupaj s skrito kljuko v zaključku zadnjih vrat ob steklu naj bi takšen oblikovalski pristop zagotovil dinamičen videz avtomobila z zgolj enimi bočnimi vrati in kupejevsko obliko, pravijo Lancijini oblikovalci. Drži pa predvsem to, da je Ypsilonov videz samosvoj in navsezadnje povsem prijeten, če se bomo le navadili na novo masko.
Ypsilonova notranjost je prostornejša, kot je bila pri prejšnjem rodu, k veliko boljši uporabnosti pa prispeva dodaten par vrat za vstop na zadnjo klop. Videz notranjosti je v skladu z Lancijino usmeritvijo k temu, da ponudijo nekaj več. Prevladuje sicer temna 'plastika', a je končna izdelava dobra in se sklada z dodatki iz žlahtnejših materialov, tudi z možnimi usnjenimi sedežnimi prevlekami v različnih barvah.
Merilniki so, nekonvencionalno, na sredini armaturne plošče, a takšna postavitev ne dela prevelikih težav. Tudi tu marsikaj spominja na Deltino notranjost. Ugaja možnost uporabe TomTomove navigacijske naprave, za katero je pri Ypsilonu mogoče že tovarniško naročiti povezavo, sicer pa je serijsko vgrajen radio s predvajalnikom za CD in MP3, priključek za USB in AUX pa je, skupaj s sistemom Blue&Me, mogoče dobiti kot dodatek.
Serijsko je Ypsilon opremljen in homologiran le za štiri potnike, dodatni sedež in homologacija sta na seznamu možne dodatne opreme. Tisto, česar ni na tem seznamu, so sedeži za večje in težje voznike ali potnike. Pogrešali smo predvsem boljšo stransko oporo in oporo za stegna pri prednjih sedežih.
Zadaj so se konstruktorji z majhnim trikom dokopali do lepega videza prostora za noge potnikov: skrajšali so sedežni del zadnje klopi, a za krajša potovanja, predvsem pri mestni vožnji, bo prostora dovolj. Tudi prtljažni prostor je solidno velik, malo tudi na račun tega, da pod dnom ni dovolj prostora za običajno nadomestno kolo, serijsko pa Ypsilon nima niti zasilnega, ampak je na voljo le pripomoček za popravilo predrte gume.
Novi Ypsilon je postavljen na temeljito prenovljeno Fiatovo najmanjšo platformo (torej tisto, na kateri sta doslej temeljila Panda in 500). Novost so sestavni deli pri obesah (predvsem prednjih). Nov pomožni okvir in prečni vodili sta iz lažjega in tršega jekla, tudi način pritrditve je drugačen.
Rezultat te nove konstrukcije je vsekakor pohvalen. Novi Ypsilon je tako glede lege na cesti kot glede udobja na višji ravni kot prej omenjena, ne le po zaslugi večje medosne razdalje.
S tehnološkega vidika novosti pod motornim pokrovom nove Lancie ni. Motorji so znani, a tudi dovolj novi in sodobni, da jim ne moremo prav nič očitati. Sploh pa to lahko rečemo tudi za njihove lastnosti glede izpušnih vrednosti. Kar pri dveh motorjih je normna emisijska vrednost zgolj 99 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, le pri osnovni motorni različici je ta nekoliko večja, a še vedno daleč pod siceršnjim povprečjem v razredu.
Zelo ugaja novi dvovaljnik z oznako TwinAir, ki smo ga sicer člani našega uredništva že preizkusili v Fiatu 500. Sedanja različica s turbopuhalom in z močjo 85 'konjev' se zdi prava rešitev za običajne potrebe pogona pri Ypsilonu. Za tiste, ki potrebujejo večjo moč in boljše pospeške, bo sicer primernejša dražja turbodizelska različica MultiJet, za tiste, ki jim je dovolj običajen štirivaljnik, je tu 1,2-litrski motor Fire.
Vsem je skupen sistem start in stop, torej ustavljanje delovanja motorja pri postankih, kar pripomore k približno desetinskemu izboljšanju porabe.
Skladna z zamislijo, da bo Ypsilon služil tistim, ki si želijo majhen avto in nekaj prestiža ali luksuznih dodatkov, je pri Lancii tudi politika serijske opreme in dodatnih stopenj opreme. Osnovna ima oznako Silver, naslednji dve bogatejši pa se imenujeta Gold in Platinum. Ambicije takšnega imenovanja kažejo, kam pri Lancii merijo. Kljub žlahtnosti ponudbe pa bo prepričevanje kupcev zahtevalo še precej napora.
Ali bo Lancijinim trgovcem uspelo prepričati kupce na nekaj največjih zahodnoevropskih trgih (ob Italiji še Francija, Nemčija in Velika Britanija – tam kot Chrysler), bomo morali še počakati.
Na čakanju je tudi slovenski trg. Uradne napovedi, kaj se bo z Lancio (in Chryslerjem) pri nas dogajalo, še ni. A sklepamo lahko, da bo dosedanji Lancijin uvoznik Avto Triglav tudi naprej skrbel za Lancio. Le da še ne povedo, kdaj bo Ypsilon, kot prvi iz novega Lancijinega modelnega nabora, na voljo pri nas.
Posledično je enako s cenami. Te za slovenski trg še niso znane, zato se lahko za zdaj zadovoljimo le z osnovno ceno za Ypsilona na italijanskem trgu, in sicer je ta 12.455 evrov, najdražja motorna različica z opremo Platinum pa bo pri zahodnih sosedih stala 17.450 evrov.
Tomaž Porekar, foto: tovarna
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel