Vozili smo: Lexus IS

24. 7. 2013
Deli

Tretjič nam Lexus predstavlja svoj model IS, pri katerem že zunanjost vzbudi precej pozornosti.

Premijska znamka Toyote pa se je ob povsem na dve večji limuzini spominjajoči zunanjosti tokrat odločila, da tudi pri IS-u ponudi hibridni pogon, ki tako nadomešča turbodizelski motor. S podaljšano karoserijo, predvsem na račun daljše medosne razdalje, pa so zagotovili tudi več prostora za potnike zadaj.

Zunanjost modela IS nadaljuje oblikovalsko linijo, ki so jo pri Lexusu začeli z večjima limuzinama LS in GS. Izstopa predvsem sprednji del s poudarjeno masko v obliki, ki jo pri Lexusu imenujejo Diabolo. Dodali so še novo oblikovane žaromete, pod katerimi so nameščene dnevne luči iz LED-ic v obliki črke L. Bolj izrazno, s spreminjajočimi se usločenimi in izboklimi ploskvami, so oblikovani boki avtomobila, precej visoko postavljen pokrov prtljažnika z vključenim spojlerjem ter lučmi LED pa zaključuje zadek. Videz je tako pravzaprav precej bolj izstopajoč kot pri prvih dveh rodovih modela IS. Dodatno ga lahko dopolni še nekaj sprememb različice F Sport.

Pri oblikovanju notranjosti so se lexusovci še bolj usmerili v izdelavo kokpita, usmerjenega k vozniku. Prepričajo intuitivnost ergonomsko postavljenih upravljavskih pripomočkov, videz volanskega obroča in lahka dostopnost ter upravljanje gumbov na sredinski konzoli. Stvar daljše uporabe in navade je sistem upravljanja sistema infotainment z gumbom, nekakšno 'miško', ki omogoča iskanje funkcij na velikem sredinskem zaslonu. Manj prepričljiva se zdita le število gumbov oz. funkcij na volanskem obroču in občutek utesnjenosti (tudi na sovoznikovem sedežu) zaradi nizko nameščenih sedežev in višje postavljenega dela sredinske konzole s prestavno ročico. So pa potniki zadaj pridobili veliko prostora za kolena zaradi za sedem centimetrov podaljšane medosne razdalje (avtomobil je sicer kar za osem centimetrov daljši od predhodnika).

Pod motornim pokrovom lahko uporabnik IS dobi dva različna pogonska sistema, običajen bencinski V6 ima delovno prostornino točno 2.500 'kubikov' in tako še ostaja pod absurdno mejo slovenskih davkarjev glede določanja, kaj je v avtomobilu luksuz in kaj ni. Lexus je motor sicer opremil tudi s sodobnim neposrednim vbrizgom, motor pa je seveda postavljen vzdolžno in prek šeststopenjskega samodejnega menjalnika poganja zadnji kolesi. Pogrešali smo več prepričljivosti pri sprejemanju plina, a je ta 'skromnost' razumljiva, ko pogledamo v tehnične podatke. Zgolj nekaj več kot 200 'konj' ne prepriča, premikati morajo razmeroma veliko maso avtomobila. Lexus pa se za zdaj še ne ogreva za sodoben pristop v motorogradnji – dodatek moči s pomočjo turbopuhal.

Šest kubičnih centimetrov manjša je delovna prostornina štirivaljnega bencinskega vrstnega motorja, ki je z elektromotorjem in samodejnim neskončnostopenjskim menjalnikom povezan v hibridni sistem. Motor na notranje zgorevanje deluje v Atkinsonovem ciklu in z neposrednim vbrizgom v sesalno cev ter zagotavlja 181 'konj' in soliden navor 221 Nm pri (nekoliko visokih) vrtljajih, za primerno dopolnitev pa poskrbi zmogljiv (105 kW) elektromotor. Skupna sistemska moč obeh je 164 kW oziroma 223 'konj'. Tako se hibridna različica izkaže za prepričljivo zmogljivo alternativo bencinski, Lexus pa se je odločil, da tudi v tem razredu skoraj obvezni turbodizelski stroj nadomesti s hibridom. K temu jih je gotovo spodbudilo tudi razpoloženje na marsikaterem evropskem trgu, kjer je vse manj povpraševanja po turbodizlih zaradi dodatnih obremenitev (davčnih in ekoloških), hibridna tehnologija pa je vse bolj učinkovita in v vsakodnevni uporabi prepričljiva. Pri IS-u za hibridni pogon govori dejstvo, da je Lexusovim inženirjem uspelo pod dno prtljažnika spraviti tudi akumulatorski del hibridnega sistema, ki je zgolj malenkostno manjši v primerjavi z običajno različico. Neskončnostopenjski samodejni menjalnik ima tudi podporo, ki simulira običajne menjalniške stopnje, tako da ga lahko z menjalniško ročico v sredini konzole ali pa z dvema vzvodoma pod volanskim obročem uporabljamo tudi v nekakšnem 'ročnem' programu. Dinamika je podobna kot pri običajnem samodejnem menjalniku. Hibridni pogon ima še dodatek za simuliranje primernega zvoka motorja (v kabini), kar bo olajšalo življenje v tem hibridu vsem, ki jih sicer moti zvezni zvok delovanja motorja. Hibridni pogon dosega v IS-u presenetljivo majhno porabo goriva, kar je povezano tudi s kar veliko delovanja zgolj s podporo elektromotorja, predvsem pri mestni vožnji.

Lexus IS je opremljen z nekaterimi sodobnimi elektronskimi dodatki. Najprej omenimo PCS – Pre-Collision System. Ta voznika opozarja na prekratko varnostno razdaljo ali pa omogoča samodejno zaviranje za zmanjšanje posledic naleta, kadar se voznik ne odzove in je trčenje neizbežno. IS ima tudi samodejno preklapljanje žarometov in zasenčenih luči s pomočjo senzorjev, ki motrijo promet in prilagajajo ustrezno osvetlitev vozne površine, sistem za opozarjanje, če se voznik z vozilom ne drži voznega pasu (DLA), sistem za opozarjanje na avtomobile v mrtvem kotu (BSM) pa ima še dodatek za opozarjanje na prečni promet (v primeru vzvratne vožnje s parkirišč).

Lexus IS z opremo F Sport pa poleg žlahtnejše in športne zunanjosti ponuja še elektronsko podporo podvozja (sicer bolj športnega kot pri običajnem IS-u), večje kolesne obroče in gume (18 palcev), športne sedeže ter drugačen program električne servopomoči volanskega mehanizma.

Oprema z desetimi varnostnimi blazinami za pasivno varnost je del dobre opreme pasivne varnosti (vzvojna trdnost karoserije se je povečala z uporabo precej trdnejše jeklene pločevine na strukturno pomembnih mestih karoserije). Za aktivno varnost skrbi še dopolnjen Lexusov sistem VDIM, pri katerem so – po zagotovilih Lexusovih konstruktorjev – še povečali podporo bolj dinamičnemu delovanju te voznikove elektronske pomoči.

Lega na cesti in udobje sta v skladu s tistim, kar lahko najdemo tudi pri tekmecih. 'Športnost' se bolj kaže v zanesljivi legi in udobja je kljub dokaj trdemu vzmetenju in velikih gumah še vedno dovolj, vendar IS ostaja kot primer drugačne ponudbe v razredu, kjer bo večino kupcev najbrž prepričal hibridni pogon, ne zgolj zaradi obljubljene majhne porabe in majhnih vrednosti izpuha, ampak tudi zaradi prijetnosti in uglajenosti zasnove, ki je pri avtomobilskih kupcih vse bolj priljubljena.

Pri nas septembra

Slovenski Lexusov distrubuter, Toyota Adria, napoveduje začetek prodaje novega IS-a letos septembra, cenik pa bo znan julija. Za zdaj lahko napišemo samo, da lahko pričakujemo cene obeh modelov, ki se bodo gibale okoli številke 35.000 evrov. IS-a 300h naj bi bilo mogoče dobiti za zelo podobno vsoto kot tekmece s turbodizelskimi motorji.

Besedilo Tomaž Porekar, foto tovarna

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"