Vozili smo: Opel Cascada

14. 5. 2013
Deli

Včasih je bila Astra Cabrio, potem je bila Astra TwinTop. Odslej je Cascada.

Pri spremembah imen (in pozicioniranja) modelov gre velikokrat le za marketinške trike, a tokrat je videti, da imajo pri Oplu dober razlog, da je Cascada, in ne Astra Cabrio (ali kaj podobnega z Astro v imenu). Cascada je namreč glede na predhodnico, Astro TwinTop, za 23 centimetrov daljša, to pa jo iz družbe avtomobilov, kot so Megane CC, VW Eos ali Peugeot 308, prestavlja k večjim kabrioletom. Cascada je namreč dolžinsko večja od Audija A5 Cabrio in velika približno toliko kot novi kabriolet Mercedesovega razreda E. A ker bo cenovno umeščena vštric z 'bivšimi konkurenti', ne pa z enako velikimi premium tekmeci (od teh je cenejša za tretjino), je jasno, zakaj pri Oplu niso hoteli, da bi Cascada ostala Astra.

Prvi kilometri, ki smo jih s Cascado prevozili po zaledju Azurne obale, kažejo, da je ta seveda v tesnem sorodstvu z Astro. Nastala je namreč na enaki platformi, le da je dovolj večja, da dolg zadek, ki je potreben, da se električno pomična platnena streha (to lahko premikate pri hitrostih do 50 kilometrov na uro, za dvig ali spust pa je potrebnih 17 sekund) popolnoma skrije in da hkrati ostane dovolj prtljažnika, ne pomeni, da je kabina utesnjena. Zadaj je namreč dolžinsko dovolj prostora tudi za odrasle, le v širino je seveda (zaradi mehanizma strehe) prostora nekaj manj – zato je Cascada štirisedežnik.

Mimogrede: ne le da je mogoče naslonjali zadnjih sedežev zložiti in tako povečati prtljažnik (do 780 litrov, kar pomeni, da lahko v Cascadi prevažate do 1,85 metra dolge predmete), za njunima naslonjaloma se skriva tudi vetrna mreža, ki je zelo preprosta za uporabo in opazno zmanjša moč vetra v kabini.

Aerodinamika je takšna, da pri hitrostih do 60 kilometrov na uro tudi ob spuščenih stranskih steklih v notranjosti ni preveč piša, ob nameščeni vetrni mreži za prednjima sedežema in dvignjenih steklih pa se je mogoče voziti tudi pri avtocestnih hitrostih – in se ob tem nemoteno pogovarjati s sopotnikom ali poslušati glasbo. Ko je streha dvignjena, hrupa ni opazno več kot v avtomobilu s klasično streho. Streha je sicer precej lažja od tiste pri Astri TwinTop (za celih 65 odstotkov, saj tehta le 50 kilogramov). Ostanek notranjosti je primerljiv z (recimo) Insignio (ali pa malo boljšo Astro), tako oblikovno kot ergonomsko. Malce izstopa le preglednost, žal negativno. Vozniku pogled levo naprej močno omejuje debel prvi strešni stebriček, zadnje okno pa je tako ozko (po višini) in oddaljeno, da se komaj vidi, kaj se dogaja zadaj.

Pomembna novost, ki smo jo lahko preizkusili v novi Cascadi, je popolnoma novi 1,6-litrski turbobencinec z oznako Ecotec SIDI (kar pomeni Spark Ignition Direct Injection). V prvi različici, v kateri je nastal, zmore 125 kilovatov oziroma 170 'konjev'. V praksi se motor, ki ima klasično enojno, 'single scroll' turbopuhalo, izkaže za zelo uglajenega in prožnega. Brez upiranja vleče iz najnižjih vrtljajev (največji navor 280 Nm je na voljo že pri 1.650 vrtljajih), hkrati pa je dovolj ugodna tudi njegova poraba. Pri Oplu pravijo, da bo ta motor dobil še zmogljivejše različice – navsezadnje bo namenjen tudi manjšim modelom z oznako OPC.

Poleg novega 1,6-litrskega turbobencinca lahko Cascado poganja še 1,4-litrski turbo (s 120 ali 140 'konji'), lahko pa se odločite poslušati in vohati dizla – dvolitrskega s 165 'konji' ali (v drugi polovici letošnjega leta) dvoturbinskega s 195 'konji'.

Nova Cascada bo na slovenske ceste zapeljala še pred poletjem (verjetno v začetku junija), ugibamo pa lahko, da bo njena cena dokaj podobna že objavljenim nemškim cenam – torej od 26 ali 27 tisočakov.

besedilo Dušan Lukič, foto tovarna