Corsa? Saj jo poznate: prijazen, bolj kot ne mestni avtomobilček, ki piha na dušo predvsem voznicam. Majhna poraba, okretnost, prikupna oblika. Corsa ima vse, kar mora imeti takšen avto.
Potem je tu Corsa OPC, bolj športna različica zgoraj omenjenega 'hišnega ljubljenčka', s turbomotorjem z lepo zalogo moči in temu prilagojenim podvozjem. Ravno prav za mladinca ali mladinko, ki se rada peljeta malo hitreje. Klasičen GTI tega avtomobilskega razreda, športen, a nič dirkaški avtomobilček.
In potem je odslej tu Corsa OPC Nurburgring Edition. Črna ovca družine. Tisti podivjani otrok, ki ga starši pred obiskom sorodnikov ure in ure prepričujejo, naj se med obiskom obnaša normalno. In običajno se ne.
Povečanje motorne moči s 141 na 154 kilovatov oziroma s 192 na 210 'konjev' je le (manjši) del zgodbe, ki pa vendarle poskrbi za to, da takšna Corsa do 100 kilometrov na uro pospeši v vsega 6,8 sekunde (in zmore bolj akademskih 230 kilometrov na uro največje hitrosti). Tudi navora je več, 1,6-litrski turbomlinček ga namesto največ 250 njutonmetrov navadne Corse OPC proizvede 280. Vse to bi bilo seveda le lep recept za vrtenje notranjega kolesa (še bolj) v prazno, bezljanje po neravni cesti in sicer zanimivo, a nič kaj zaupanje vzbujajoče obnašanje v ovinkih, ki se pred voznikom in vozilom znajdejo toliko hitreje, če se ne bi Oplovi inženirji lotili tudi drugih delov avtomobila.
Menjalnik je sicer ostal enak, zato pa je diferencial dobil mehansko zaporo, ki preprečuje vrtenje le enega kolesa v prazno in je zelo dobrodošlo ne le na cesti, temveč tudi na stezi. Povečanje motornih zmogljivosti gre predvsem na račun novega izpušnega sistema, inženirji pa so se seveda poigrali tudi z motorno elektroniko, ki je zdaj nastavljena na uporabo 100-oktanskega bencina. Posodobitve programske opreme so bili deležni tudi sistemi, ki skrbijo za aktivno varnost. ABS, ESP in sistem za preprečevanje zdrsa pogonskih koles so zdaj nastavljeni tako, da vozniku dovoljujejo več zabave.
Podvozje je nastavljeno povsem na novo – s sodelovanjem Bilsteinovih strokovnjakov je Corsa OPC Nurburgring Edition (mimogrede, to ime so oplovci prvič uporabili leta 2008 za posebno izvedenko Astre OPC) 20 milimetrov nižja in nekaj čvrstejša od navadne Corse OPC, pri Brembu pa so zanjo pripravili lažje in vzdržljivejše prednje zavore – njihova površina je za 10 odstotkov manjša od tiste pri klasičnih zavorah (in vendar sta zavorni učinek in vzdržljivost boljša), masa pa se je zmanjšala za skoraj tretjino.Nova so tudi 18-palčna platišča, navzven pa jo boste prepoznali po bolj agresivni obliki prednjega spojlerja ter dvojni izpušni cevi. Od blizu (in od znotraj) je napise Nurburgring seveda težko prezreti.
Na deloma mokrem in deloma suhem dirkališču Lausitzring, kjer smo novo Corso ne le preizkusili, temveč tudi neposredno primerjali z 'navadno' različico OPC, je hitro postalo jasno, koliko bolj je Nurburgring Edition na stezi. Ni vrtenja notranjega kolesa v prazno, reakcije so bolj predvidljive, pospeški odločnejši, vse skupaj pa bolj natančno in dirkaško. In seveda precej hitrejše. Dovolj hitro, da je bilo s Corso OPC Nurburgring Edition mogoče slediti Oplovemu ambasadorju in dirkaški legendi Joachimu Winkelhocku v navadni Corsi OPC.
Le 500 takšnih Cors bodo izdelali, in glede na to, da je cenovna razlika od 'civilne' Corse OPC do nurburgrinške različice le 5.000 evrov, ni dvoma, da bodo hitro pošle. Pohiteti bo treba ...
Insignia OPC: 270 km/h!
Verjetno veste, da med nemškimi avtomobilskimi proizvajalci 'navadnih' avtomobilov velja tih dogovor, da največja hitrost ne presega 250 kilometrov na uro?
Seveda to ne velja za športne avtomobile. Porsche 911, Audi R8 ali Mercedes SLS AMG bi bili s tako omejitvijo smešni, se ga pa vsi držijo, ko gre za hitre različice navadnih avtomobilov. A večina proizvajalcev hkrati ponuja bolj ali manj formalne načine, kako se tej omejitvi izogniti. Nekateri za kaj takega zahtevajo dirkaško licenco, drugi vozniške tečaje, večina pa seveda doplačilo. Tej druščini se je zdaj pridružil tudi Opel z različico Insignie OPC brez omejevalnika hitrosti. Pričakovano se ji reče Opel Insignia OPC Unlimited.
Tehničnih razlik med navadno in neomejeno Insignio OPC ni. Podvozje, motor, zavore – vse je do pike enako. Razlika je le v barvi zavornih čeljusti, napisih na merilnikih in seveda nastavitvah motornega računalnika, ki je brez elektronskega omejevalnika hitrosti. In to je vse.
Insignia OPC Unlimited je, tako kot odslej tudi navadna Insignia OPC, na voljo s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Ta je značaju avtomobila kot pisan na kožo – velika, hitra, štirikolesno gnana športna limuzina pač ne potrebuje ročnega menjalnika s trdo in utrudljivo stopalko sklopke, temveč avtomatiko, ki zna biti odzivna in hitra. In ta avtomatika je natančno takšna.
besedilo: Dušan Lukič, foto: tovarna, Ciril Komotar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja