Vozili smo: Seat Leon ST Cupra

31. 3. 2015 | Dušan Lukič
Deli

Včasih je sprememba iz (bolj ali manj mladega) mladeniča v družinskega očeta pomenila, da se je treba odpovedati športniku spodnjega srednjega razreda, ki je vozniku ponudil toliko užitkov.

Razlog je bil seveda preprost: skoraj vsi tovrstni avtomobili so bi včasih na voljo le s tremi vrati in tlačiti otroka na zadnje sedeže na ozkih parkiriščih (pa tudi, ko se da vrata dovolj odpreti) ni le nadvse neprijetno, ampak lahko celo (za hrbet in še kaj) boleče.

Toda avtomobilski proizvajalci so vendarle dojeli, da ni nikakršne potrebe, da bi želja po praktični uporabnosti avta pomenila konec športnega življenja za volanom. Petvratnih različice je bilo (in je še) vedno več, nekateri pa so postregli tudi s karavani. Najprej pri ne tako zelo športnih, a še vedno zmogljivih strojih (Focus ST ali Octavia RS sta le dva, ki prideta na misel), zdaj pa si lahko to karoserijsko različico omislite tudi pri motorizacijah (ob ostanku tehnike, seveda), ki pomeni vrh ponudbe modela. In Seat je tu med prvimi. Ja, VW je napovedal Golfa R Variant, a Leon ST Cupra je tu z 280 'konji', dvosklopčnim menjalnikom in opcijskim paketom Performance (19-palčna kolesa z gumami Michelin Pilot Cup 2, štiribatne Brembove zavorne čeljusti in skoraj 20 kilogramov manjša masa ter izboljšana aerodinamika) vred.

Leona Cupro seveda dobro poznamo. Dodobra smo ga preizkusili in ga tudi na štoparico pognali po dirkališču Raceland, kjer se je uvrstil na deveto mesto, pred njim so bile le različica Trophy velikega tekmeca Megana RS in zverine, kot so BMW-jev M3 in Mitsubishijev Evo. Prav za Meganom RS Trophy, avtomobilom, s katerim se je boril za naslov najhitrejšega serijskega avtomobila s prednjim pogonom na sloviti Nordschleife, je zaostal za vsega dve desetinki – in ob tem smo zapisali, da je neprimerno bolj vsakdanje uporaben in prijazen tudi do potnikov. Hkrati smo še zapisali, da podvozje ni dirkaško trdo, zato na dirkališču deluje malce premehko, in da se avto najbolje znajde na zavitih odprtih cestah.

In kaj se zgodi, ko inženirji petvratnemu Leonu Cupra malce raztegnejo zadek? Prtljažnika je seveda več, več pa je tudi previsa čez zadnja kolesa in več je mase zadaj. Posledica je dobrodošla: zadek Leona ST Cupre takrat, ko si voznik to želi, zdrsne nekoliko bolj, a enako nadzirljivo in seveda še bolj zabavno. Na stezi Castelloli blizu Barcelona nam je to najprej prikazal dirkač Jordi Gene, nato pa smo tudi sami ugotovili, da se da s tem Leonom početi precej zabavne reči. Za to so bile krive tako gume (iz paketa Performance, serijsko so na avtu Bridgestone Potenza RE050A) kot seveda zmogljiv dvolitrski TFSI z že omenjenimi 206 kilovati oziroma 280 'konji' (če želite, si lahko omislite šibkejšo, 265-'konjsko' različico). Menjalnik DSG se je izkazal tako na stezi kot na cesti, kjer je Cupra, če so podvozje in drugi sistemi nastavljeni na udobje, čisto spodoben (torej dovolj mehko vzmeten in dovolj tih) družinski potovalnik. Tu je kompromisov malo: za res družinsko uporabnost (s 587 litri prtljažnega prostora vred) se boste odpovedali dvema desetinkama pospeška do sto kilometrov na uro v primerjavi s petvratnim – in ničemur drugemu. Krmiljenje ostaja natančno, zavore dovolj odporne na pregrevanje in ESP se da še vedno popolnoma izklopiti.

Malo drugače je seveda, če bi Leona ST Cupro primerjali s kakim od njegovih šibkeje motoriziranih bratov: poraba je večja, udobja vendarle nekoliko manj, pa tudi cena je v primerjavi z njimi primerno višja. A vseeno: nekaj manj kot 28 tisočakov je tudi glede na serijsko opremo (LED-žarometi, nastavljivo podvozje, lamelna zapora diferenciala, boljši materiali in osvetlitev v notranjosti, infozabavni sistem s 16-centimetrskim LCD-zaslonom, občutljivim za dotik) ugodna cena.

Besedilo: Dušan Lukič, foto: tovarna

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"