Zgodba avtomobilskega podjetja, ki je že od svojih zgodnjih začetkov povezana z dirkanjem in kljub mnogim vzponom in padcem še vedno zelo prisotna na cestah.
Alfa Romeo je danes kljub morda nekoliko slabšemu renomeju na račun kakovosti v osemdesetih in devetdesetih letih še danes tarča posmeha nekaterih avtomobilistov. Po drugi strani pa gre za znamko, ki ima verjetno ene najbolj zvestih privržencev ‒ alfiste. Voznike, ki se po nakupu prvega avtomobila le stežka odločijo za nakup avtomobila druge znamke. Danes vam tako predstavljamo zgodovino te slavne italijanske znamke, ki ima tudi velik dirkaški pedigre.
Začetki podjetja segajo v čas kmalu po prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 1906 je bilo v Neaplju, a nato hitro preseljeno v Milano, natančneje na naslov Strada del Portello 95, ustanovljeno podjetje Societa Italiana Automobili Darracq ali po slovensko: Italijansko avtomobilsko podjetje Darracq. Ustanovitelj podjetja je bil Pierre Alexandre Darracq, francoski poslovnež, ki je hitro odkril potencial avtomobila in že leta 1896 odprl prvo avtomobilsko tovarno v Franciji, italijanski pa je že leta 1907 sledila tovarna v Španiji.
Iz francoskih v italijanske roke po vsega 10 letih
Vendar je Darracq leta 1909 hitro naletel na finančne težave, ki jih je povzročila gospodarska kriza. Societa Italiana Automobili Darracq (SIAD) je šla zato v prodajo, 100-odstotni delež v podjetju pa je kupil italijanski aristokrat Ugo Stella. Ker so se Darracqovi avtomobili prodajali precej slabo, je Stella leta 1910 najel novega oblikovalca Giuseppeja Merossija, istega leta pa so končali tudi sodelovanje s podjetjem Darracq, ki je po nakupu še vedno sodeloval.
A največja sprememba, ki se je leta 1910 zgodila v podjetju, je bila sprememba imena. Ker je Stella želel ustvariti popolnoma novo podobo podjetja, je 24. junija SIAD uradno preimenoval v Anonima Lombarda Fabbrica Automobili ali krajše: ALFA. Merossi je bil medtem že sredi razvoja popolnoma novega avtomobila in konec leta 1910 je luč sveta zagledal prvi model z Alfinim logotipom na pokrovu motorja, 24 HP, štirivratna limuzina s štirivaljnim 4,1-litrskim motorjem z eno odmično gredjo in skupno močjo 24 'konjskih' moči.
A prava strast Stelle in Merossija so bile avtomobilske dirke. Alfa je zato že leta 1911 poslala dva avtomobila 24 HP z dirkačema Ninom Franchinijem in Ugom Ronzinijem na prvo vztrajnostno dirko Targa Florio po Siciliji, kjer pa nista dosegla večjega uspeha. 24 HP se tudi v prihodnjih letih ni izkazal kot pretirano uspešen dirkalnik, zato je bila Merossiju zaupana naloga izdelave prvega pravega dirkalnika. Na podlagi modelov 40-60 HP je tako izdelal model Alfa Grand Prix, ki je bil javnosti predstavljen leta 1914. Štirivaljnik s prostornino 4,5 litra je zmogel za tisti čas spoštovanja vredno največjo hitrost 140 kilometrov na uro. A prava revolucija se je skrivala v zasnovi motorja. Model Grand Prix je bil namreč avtomobil, s katerim je Alfa uvedla tehnologijo dveh vžigalnih svečk na valj, bolj poznano pod imenom twin spark, ki jo v svojih avtomobilih uporabljajo še danes.
Alfa Romeo je rojena!
V istem obdobju, ko se je Alfa začela uveljavljati v svetu avtomobilskih dirk, je Evropo zajela prva svetovna vojna in Alfa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že drugič v petih letih zapadla v krizo. Tokratni rešitelj znamke je bil Nicola Romeo, podjetnik iz Neaplja, ki je bil tesno povezan z italijansko banko BIS, ki je tudi pomagala financirati nakup. Podjetje je dobilo novo ime Società Anonima Italiana Nicola Romeo & Company.
Romeo je podjetje prestrukturiral in ga z namenom ohranitve pri življenju preusmeril v izdelavo letalskih motorjev in drugega orožja, namenjenega Italijanom in drugim zavezniškim silam. Proizvodnja avtomobilov je bila ustavljena, Giuseppe Merossi pa premeščen v tovarno vlakov v Neapelj.
Kljub novi usmeritvi podjetja pa pri Alfi niso pozabili svojih avtomobilskih korenin. Znamka je med vojno uspešno rasla in se širila, zato je leto 1918 pričakala v dobri kondiciji. Vlagatelji v podjetju so se zato pozimi tega leta odločili, da podjetje javnosti predstavijo pod novim imenom in rojena je bila Alfa Romeo. Leta 1919 je podjetje nadaljevalo proizvodnjo avtomobilov, med prvimi je bil pred vojno predstavljen model Grand Prix.
Leta 1921 je sledila nova sprememba lastništva v podjetju: po propadu banke BIS, ene glavnih vlagateljic, je lastništvo milanskega proizvajalca prevzela država. Na Alfo pa to ni pretirano vplivalo, saj je že naslednje leto predstavila model RL, verjetno Merossijev najboljši avtomobil. RL je pod karoserijo skrival nov šestvaljni motor, uspeh na dirkah pa mu je zagotavljal tudi za tisti čas revolucionarni zavorni sistem z zavorami na vseh štirih kolesih.
Skrivnost deteljice, rdečega križa in kraljeve kače
V času proizvodnje modela RL je bilo izdelanih 2.640 avtomobilov, med najbolj znanimi vozniki pa je bil Ugo Sivocci. Alfin dirkač je po nizu drugih mest na različnih dirkah leta 1923 pred nastopom na sicilijskem Targa Floriu na svoj avtomobil za srečo narisal bel kvadrat s štiriperesno deteljico (Quadrofoglio)– in zmagal. Kmalu zatem je Sivocci v Monzi med testiranjem novega Alfinega dirkalnika imel nesrečo in umrl na kraju. Ironija: Sivocci na avtomobil ni narisal svoje srečne štiriperesne deteljice. Danes zato vse najbolj športne Alfe nosijo znak štiriperesne deteljice na beli trikotni podlagi – četrti kot belega kvadrata je Alfa odvzela v čast 'padlemu heroju' Sivocciju.
Alfa Romeo je nato svojo poto – tako na dirkališčih kot na cestah – uspešno nadaljevala vse do sedemdesetih let, ko je podjetje ponovno zabredlo v finančne težave. Državni inštitut za gospodarsko rekonstrukcijo, ki je tudi sam zapadel v težko finančno situacijo, je zato neuspešno podjetje združil z Nissanom, preden se je leta 1986 spravil k reševanju Alfe. Po propadlem dogovoru o sodelovanju s Fordom je domači avtomobilski proizvajalec Fiat sam odkupil Alfo in jo v svoji lasti zadržal vse do danes.
Prav posebno mesto v zgodovini Alfe oziroma znamke Alfa Romeo ima njen logotip: rdeči križ na beli podlagi in zelena kača s krono na modri podlagi, vsak na svoji polovici. Po nekaterih trditvah naj bi križ simboliziral človeka, kačin plen. V resnici pa so pri Alfi v logotip, ki je v osnovi že od vsega začetka nespremenjen, želeli zajeti dva simbola mesta Milano – zaščitni znak mesta v obliki križa in kačo, simbol družine Visconti, ki je v Milanu vladala med letoma 1277 in 1447. Primerjava križa s človekom se nanaša na originalno Viscontijevo kačo, ki v svojih ustih resnično drži človeka.
Jure Šujica
Foto: Alfa Romeo
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja