Zgodovina: Škoda – ko pridevnik 'češki' ne pomeni več nekaj slabega

Od proizvajalca koles in prestižnih limuzin do pojma za nezanesljivost in nazadnje enega najbolj priljubljenih avtomobilskih proizvajalcev v Evropi.

Zgodovina: Škoda – ko pridevnik 'češki' ne pomeni več nekaj slabega (foto: Škoda) Škoda
30. 10. 2017

Tako kot marsikateri avtomobilski proizvajalec je tudi češka tovarna Škoda svojo pot začela z izdelavo koles. V Sloveniji večina Škodo večina pozna kot znamko, ki je od proizvodnje prišla od proizvodnje nekvalitetnih, a priljubljenih Favoritov in Felicij do spoštovanja vredne Octavie in drugih modelov, ki jih imajo danes v ponudbi. Nekateri starejši bralci se bodo spomnili še modela L 105, poznanega pod ljudskim imenom Julka, o dogajanju pred tem pa je večini verjetno bolj malo znanega. A začetki segajo še v zadnja leta 19. stoletja.

Leto 1895 je v zgodovino podjetja Škoda zapisano z zlatimi črkami. Takrat sta se namreč 30-letni kolesarski navdušenec Vaclav Laurin in 27-letni prodajalec knjig Vaclav Klement odločila in pričela s popravilom in izdelavo koles. Glavni pobudnik za zagon podjetja je bil Klement, kateremu podjetje, ki mu je izdelalo njegovo kolo, le-tega ni želelo popraviti, ker naj bi pismo, v katerem jim je poslal reklamacijo, ne bi bilo napisano v 'razumljivem' jeziku. Kolesa, ki sta jih izdelovalka v tovarni v kraju Mladá Boleslav, so bila dokaj preprosta, z zavoro zgolj na sprednjem kolesu. Kljub temu so bila med patriotskimi Čehi zelo priljubljena, morda tudi zaradi premišljeno izbranega imena podjetja, ki sta ga poimenovala Slavia.

Od dveh do štirih koles z motorjem

Ker so se poganjalci že od začetka prodajali zelo dobro, sta se Laurin in Klement odločila stopiti stopničko višje in svojim dvokolesom dodati motor. Prva motorna kolesa so tako na cesto zapeljala že leta 1899, sedaj že pod novim imenom, Laurin & Klement, po priimkih obeh ustanoviteljev, pri razvoju motorja pa jima je močno pomagal nemški inženir Robert Bosch, ustanovitelj podjetja Bosch. V približno šestih letih, do leta 1905, je bilo v prvi evropski tovarni motorjev izdelanih okrog 4.000 motornih koles, zato sta se istega leta odločila in pričela nadaljnje eksperimentiranje na področju mehanike – nastal je prvi avtomobil.

Očitno je postalo, da sta Laurin in Klement rojena pod srečno zvezdo, saj se je vsak projekt, ki sta se ga lotila, izkazal kot uspešen. Tako je bilo tudi s prvim modelom avtomobila, ki je nosil preprosto ime Voiturette A oziroma Voziček A. Avtomobil z dvema sedežema, odprto streho in močjo sedem 'konjev' je postal priljubljen tako doma kot v tujini, kamor se je podjetje začelo širiti, hkrati pa je podjetje Laurin & Klement uvrstil na zemljevid pionirjev na področju avtomobilske industrije.

Usoden požar, a šele po končani vojni

Leta 1914 je v Evropi izbruhnila prva svetovna vojna, kar pa za podjetje ni imelo škodljivih posledic, saj se je osredotočilo tudi na proizvodnjo kmetijske mehanizacije in vojaške opreme. Po drugi strani pa je bila proizvodnja avtomobilov v tem času zelo skromna, skoraj nična. Po vojni pa so se za podjetje Vaclava Laurina in Vaclava Klementa začeli težki časi, za kar je bilo v veliki meri krivo zelo slabo gospodarsko stanje v takratni Čehoslovaški. Pika na i je bil še požar, ki je leta 1924 izbruhnil v tovarni, zato je podjetje pričelo z iskanjem poslovnega partnerja, katerega je že leta 1925 našlo v domačem podjetju Škodovy závody.

Podjetje Škodovy závody je bilo ustanovljeno v mestu Plzen leta 1859 s strani premožne družine Waldsetin, a ga je nato že leta 1869 kupil češki poslovnež Emil Škoda, ki mu je nato dal tudi novo ime. Podjetje se je uveljavilo kot vodilni proizvajalec težkih topov za mornarico, gorskih topov in možnarjev, poleg tega pa je izdelovalo letalske motorje, lokomotive parne turbine in orodje. Kot protiutež vojaški industriji je zato v 20. letih prejšnjega stoletja pričelo razmišljati o izdelavi avtomobilov za civilno uporabo.

Leta 1925 z združitvijo obeh podjetij nastane nova avtomobilska znamka Škoda. Prvi avtomobili so nastali v sodelovanju s takrat zelo cenjeno, sedaj pa že davno ugaslo špansko avtomobilsko znamko Hispano-Siuza. Podjetje se je osredotočilo v izdelavo klasičnih dvo- in štirivratnih limuzin, leta 1930 pa je pričelo z uporabo tekočega traku v proizvodnji. Istega leta je sicer umrl tudi eden izmed ustanoviteljev podjetja, Vaclav Laurin (Vaclav Klement je živel do leta 1938). Za Škodine avtomobile so se v 30. letih nadaljevali slabi časi, predvsem na račun gospodarske krize, dokler nista na trg zapeljala modela Popular in 420, ki sta na eni strani kupce našla celo v Indiji, Popular pa je na drugi strani uspešno nastopal na relijih. Tovarna v Mladá Boleslav je imela sicer v tem času že 212.000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in preko 4.000 zaposlenih delavcev. Do konca leta 1938 je bila Škoda prebujena, predstavili so novem modele z imeni Favorit, Rapid in Superb (zveni znano?) in si z 39-odstotnim tržnim deležem priborili prvo mesto med domačimi avtomobilskimi proizvajalci.

Dolg povratek iz pepela na pota stare slave

Leta 1948 je avtomobilsko podjetje Škoda kot eno izmed mnogih čehoslovaških podjetij v sklopu nacionalizacije in planskega gospodarstva pristalo v državnih rokah, hkrati pa ločeno od podjetja Škodovy závody. S tem se je začelo počasno, a neustavljivo zamiranje podjetja. Podjetje je sicer vse do prve polovice 60-ih let zadržalo dober ugled in izdelalo kar nekaj zanimivih avtomobilov, kot so bili 445 Octavia, Felicia in 1000 MB, nato pa se je začelo poznati pomanjkanje domačega znanja in izgubljen stik s tujino. Škoda je sicer poskusila celo s prebojem na trg v Združenih državah Amerike, kjer pa sicer varčna Felicia s pomankljivo opremo, štirivaljnim motorjem in relativno visoko ceno 2.700 dolarjev niti pod razno ni bila konkurenčna.

Podjetje je sicer v naslednjih desetletjih predstavljali nove modele avtomobilov, a pravega napredka ni bilo. Škoda je sicer predstavila kar nekaj zanimivih konceptov, a denarja za njihov razvoj in serijsko proizvodnjo ni bilo, zato so vsi novi modeli kljub novim karoserijskim podobam še vedno temeljili na šasijah in tehnologiji iz obdobja po drugi svetovni vojni. Nekaj več upanja je prinesel šele model Favorit (v karavanski različici poimenovan Forman), pri nas poznan tudi kot 'Škodilak', kar – kljub temu, da je avtomobil doživel precejšen prodajni uspeh, morda tudi na račun oblike, ki je delo priznanega italijanskega studia Bertone – še dodatno nakazuje na slabo zaupanje v kvaliteto avtomobila.

Če je politika po drugi svetovni vojni poskrbela za nazadovanje Škode, pa je bila v precejšnji meri tudi kriva za njeno ponovno vstajenje. Le-to se je zgodilo na prehodu v zadnje desetletje 20. stoletja s padcem Berlinskega zidu in socialističnih sistemov v Evropi. Leta 1990 je namreč avtomobilsko znamko Škoda kupil nemški Volkswagen, s pomočjo katerega je Škoda leta 1996 obudila ime Octavia in predstvila novo petvratno limuzino. Avtomobil se je po zaslugi sodobne oblike, prostornosti, kvalitetne izdelave, a relativno nizke cene izkazal kot prodajna uspešnica, podjetju pa povrnil ugled iz preteklosti, ki se ga drži še danes.

Jure Šujica
foto: Škoda

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri