Svetovni in evropski prvaki - zgodovinski uspehi slovenskih avto- in motošportnikov

Gajser, Jerman, Žagar, Hlad, Prek, Küzmič … Jih poznate? Pobrskali smo po arhivu in se spomnili najuspešnejših slovenskih 'bencinskih' športnikov.

Svetovni in evropski prvaki - zgodovinski uspehi slovenskih avto- in motošportnikov (foto: Arhiv AM) Arhiv AM
19. 9. 2017

Ob velikanskem uspehu slovenskih košarkarjev, ki so osvojili naslov evropskih prvakov, smo se v uredništvu Avto magazina spomnili na uspehe slovenskih dirkačev.

Največje uspehe so Slovenci dosegli v motociklizmu, kjer prvo mesto vsekakor zaseda motokrosist Tim Gajser, svetovni prvak v kategorijah MX2 v letu 2015, temu naslovu pa je leta 2016 dodal še naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP. Letošnja sezona je bila tudi zaradi lepega števila padcev in poškodb nekoliko manj uspešna, z drugim mestom na zadnji dirki v Franciji je sezono zaključil na skupnem petem mestu. Podobnega uspeha kot Gajser, le v nekoliko manj konkurenčni kategoriji, se je sicer leta 2013 veselil Klemen Gerčar, ki je naslov svetovnega prvaka v motokrosu osvojil v kategoriji MX3.

Igor Jerman

Naslov svetovnega prvaka in to kar dvakrat je osvojil tudi Igor Jerman. Dirkač, član Moto društva Depala vas, je dirkal v svetovnem vzdržljivostnem motociklističnem prvenstvu z ekipo Yamaha Austria (YART), naslova pa je osvojil v sezonah 2009 in 2012.

Med uspešnejše slovenske dirkače na dveh kolesih vsekakor uvrščamo še spidvejista Mateja Žagarja. 34-letni Ljubljančan je brez dvoma najboljši slovenski spidvejist, ki je v letih 2004 in 2008 osvojil naslov evropskega prvaka, leta 2003 pa tudi naslov evropskega klubskega prvaka. Na dirkah za svetovno prvenstvo je na najvišjo stopničko prvič stopil na Finskem leta 2014, slast zmage pa je nato okusil še dvakrat v letu 2015 in letos na Veliki nagradi Nemčije v Teterowu.

Matej Žagar

Nekoliko manj znano ime na področju motociklističnega športa pri nas, ki pa ga vsekakor ne smemo pozabiti, je Aleš Hlad. Ljubljančan je namreč leta 2005 v razredu supermoto na zadnji dirki sezone v Turčiji osvojil naslov evropskega prvaka v tej kategoriji, kasneje pa je zmage nizal tudi na drugi strani Atlantika, kjer je leta 2007 v Teksasu zmagal na zaključni dirki ameriškega državnega prvenstva v omenjeni kategoriji.

Vendar pa Hlad ni edeni Slovenec, ki bi osvojil krono najboljšega motociklista v Evropi v razredu supermoto. Enak uspeh je namreč že naslednje leto dosegel Beno Štern, član AMD Domžale, leta 2010 pa smo v tej kategoriji dobili še tretjega evropkega prvaka, to je bil Uroš Nastran (Sitar Racing).

Tudi avtomobilisti so znali poskrbeti za veselje navijačev

Med avtomobilskimi dirkači Slovenci žal nimamo tako velikih uspehov kot med motociklisti, vseeno pa moramo na prvo mesto postaviti Aleša Preka, ki je leta 2011 z Mitsubishi Lancerjem osvojil naslov evropskega prvaka v kategoriji 1 gorskohitrostnega dirkanja. Tega leta je sicer dobil kar osem preizkušenj od desetih, kolikor jih je bilo tistega leta na koledarju dirk za EP. Hkrati je njegov uspeh tudi največji dosežek slovenskega avtomobilskega športa.

Aleš Prek

Med avtomobilisti vsekakor ne gre prezreti tudi Braneta Küzmiča, upokojenega dirkača, ki je svojo kariero začel šele pri 28-ih letih, kljub temu pa je leta 1982 kot prvi (in zaenkrat edini) Slovenec uspel zmagati na reliju za evropsko prvenstvo. Küzmič se je sicer tudi kasneje pojavljal na dirkah EP v reliju, kjer je nastopal z dirkalnikom skupine B, Renault 5 Maxi, v letih 1985 in 1986 v skupnem seštevku 11. oziroma 12.

Z Renaultom je bil na dobri poti do uspeha v mednarodnih vodah še en slovenski dirkač, Mariborčan Aleš Pušnik, ki je nastopil na prvi dirki svetovnega prvenstva v reliju leta 1973 v Monte Carlu. Kljub temu, da je vozil skoraj serijsko različico Renaulta 12, je na eni izmed etap, kjer je dosegel skupno osmi čas, prehitel celo dva kasnejša velikana v svetu relija, Walterja Röhrla in Jeana Ragnottija, a je moral zaradi organizatorjeve napake narediti obvoz do cilja, kamor je nato prišel prepozno, da bi lahko nadaljeval. Kljub temu je Pušnik napravil vtis na vodilne može v Renaultovi tovarniški ekipi, ki mu je ponudila sedež v tovarniškem dirkalniku na naslednji dirki po Portugalski. Žal pa se mu je na povratku iz Francije domov pripetila huda prometna nesreča in možnost za nastop s tovarniškim dirkalnikom je splavala po vodi.

Aleš Pušnik

Precej uspehov in tudi skorajšnji preboj med elito avtomobilskega športa je dosegel Franci Jerančič. Po uspešnih nastopih v domačem reliju je namreč kupil dirkalnik razreda formule Ford in dosegel prvo mesto v svojem razredu na evropskem prvenstvu v gorskem prvenstvu v Dovraču. Kasneje je Jerančič prišel v stik z Johnom Surteesom, preko katerega je začel nastopati v Formuli 2, obetal pa se mu je tudi prehod v elitno Formulo 1, a mu zanj ni uspelo zbrati dovolj sponzorskega denarja, zato do nastopa na dirki nikoli ni prišlo.

Andrej Jereb

Dirkač, ki bi ga bilo na koncu potrebno omeniti in je morda nekoliko bolj znan tudi mlajši generaciji, je Andrej Jereb. Eden izmed najboljših dirkačev zadnjih petindvajsetih let v Sloveniji je namreč sledil Pušnikovim stopinjam in s sovoznikom Miranom Kacinom tudi sam nastopil na reliju po Monte Carlu leta 2010, kjer je s Peugeotom 207 S2000 zasedel skupno deseto mesto. V luči dobrega rezultata se je preizkušnje želel udeležiti tudi naslednje leto, kar pa so mu preprečile zdravstvene težave.

Jure Šujica
foto: Arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri