Nevarni vožnji drugih udeležencev na cestah tako na AVP, kot na Policiji poudarjajo, da je takšen odziv najslabši, saj lahko povzroči še večjo nevarnost.
Pred nami je še zadnji prosti teden za številne šolarje pred začetkom šolskega leta, s tem pa tudi konec dopustov. V primeru lepega vremena, je zato ta vikend še pričakovati povečan promet proti obali in nazaj, s prihodnjim tednom pa je nato v prometnih konicah znova pričakovati povečano število dnevnih migrantov. Teh bo seveda še nekoliko več z oktobrom, ko se na fakultete vrnejo še študenti.
Zastoji in strnjene kolone seveda za seboj prinesejo precejšnjo mero nejevolje med vozniki, kar nekateri izmed njih izražajo z agresivno, nevarno in nepredvidljivo vožnjo, s čimer ogrožajo ne le sebe, pač pa tudi druge voznike v prometu. Njihova agresija se kaže s tako imenovanim 'blendanjem', nepotrebnim hupanjem, prehitevanjem na različne nedovoljene načine, vožnja s prekratko varnostno razdaljo in pa razburjanju ob vsaki potezi preostalih voznikov na cesti, ki njim ni po godu. Roko na srce, vsakdo izmed nas se je na cesti že spopadel s tovrstnimi vozniki (hkrati pa tudi sam že postal nejevoljen zaradi vožnje drugih), zato je dobro vedeti, kako se lotevati kritičnih situacij in kaj storiti v primeru, da na cesti naletimo na takšnega voznika.
S tem vpršajanem smo se obrnili tudi na Agencijo za varnost prometa, kjer so do tovrstnega obnašanja vsekakor zelo kritični, ob tem pa opozarjajo, da agresivni vozniki niso takšni zgolj na cesti, pač pa gre za vzorec obnašanja, ki se ponavlja tudi v vsakodnevnem življenju.
»Agresija za volanom sproži verigo dogodkov, ki na cesti ustvarjajo stresne in nevarne razmere ter lahko vodijo do prometnih nesreč. Takšno vedenje največkrat motivirajo nestrpnost, jeza, sovražnost in/ali poskus prihraniti čas. Kršitve prometnih pravil so lahko povezane tudi s socialno neprilagojenostjo zunaj ceste. Praviloma gre predvsem za mlajše voznike, s starostjo pa tako vedenje upada. O agresivnem vedenju lahko sklepamo iz načina vožnje, pri kateri pa ni vedno očiten agresiven namen, saj lahko voznik izsiljuje tudi iz drugih razlogov, na primer zaradi nepozornosti in nenamerno,« sporoča v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Vesne Marinko.
Kazni za agresivno vožnjo ni
Kaj torej storiti, ko na cesti naletimo na takšnega voznika? V prvi vrsti je potrebno ohraniti mirno kri in se izogibati dejanj, ki bi ga utegnila še dodatno vznemiriti. Odsvetovano tako menjavanje voznih pasov ali pa nepotrebno pospeševanje oziroma zaviranje v primeru, da se tak voznik nahaja pred oziroma za nami. Še več, če je to le mogoče, na AVP svetujejo, da se zaustavite na primernem mestu in o tem obvestite policijo. Pri tem, je pomembno, da si zapomnite tip vozila, barvo in po možnosti še registrsko oznako, saj bodo tako policisti še nekoliko lažje odkrili kršitelja. Na podlagi pričanja, zbiranja drugih dokazov in pa zaznave prekrškov, ki jih bodo policisti v primeru, da voznika prestrežejo, bo nato uveden postopek o prekršku. Kazni za agresivno vožnjo kot tako sicer v Sloveniji (za razliko od nekaterih drugih držav; v ameroiški zvezni državi Kalifornija lahko policisti vozniku za tovrsten prekršek naložijo 1.000 dolarjev oziroma slabih 900 devrov kazni in še 90 dni zapora, sledijo pa lahko še druge sankcije) ne poznamo. Agresivni vozniki bodo zato kaznovani zgolj zaradi zazananih prekrškov. Seveda pa bi bilo ob tem, tako kot v primeru nekaterih drugih problematičnih profilih voznikov razmisliti še o dodatnih ukrepih, ki posameznika ne bi zgolj udarili po žepu, pač pa bi bil njihov namen nekoliko bolj vzgojne narave.
Da gre pri agresivni vožnji za stanje duha se sicer strinjajo tudi na Policiji, krej pa v prvi vrsti poudarjajo pomen pozitivne komunikacije med vozniki. Tako na eni strani apelirajo na voznike, ki storijo napako, da se za svoje dejanje upravičijo, na drugi pa preostale voznike naprošajo za strpnost, s čimer se bodo izognili težjim konfliktom, nenazadnje pa tudi stresu in slabi volji. Če pa bo šlo vendarle za težje prekrške in hujše konflikte pa tudi sami naprošajo voznike, če je to mogoče, da jih o tem obvestijo na številko 113.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja