Na področju prestižnih avtomobilskih znamk v ZDA vrh zastopata dve avtomobilski znamki, le kdo pa bi si mislil, da za njima stoji isti človek.
Precej pogosto, pravzaprav v večini primerov, so avtomobilske znamke poimenovane po resničnih osebah, navadno po njihovih ustanoviteljih. To recimo velja za znamko Porsche, pa tudi Ford, Chevrolet in še bi lahko naštevali. Na drugi strani pa se v tem trenutku spomnimo le dveh znamk, ki sta poimenovani po tretji osebi, ki z znamko niti nima neposredne povezave. Prva je Cadillac, druga pa Lincoln.
Človek, po katerem je slednja izmed dveh avtomobilskih znamk dobila svoje ime, pa je vsaj tako znan kot avtomobilska znamka. Govorimo seveda o Abrahamu Lincolnu, razlog za tovrstno poimenovanje pa je povsem preprost. Ustanovitelj znamke je bil namreč velik ljubitelj Abrahama Lincolna, govorimo pa o enem izmed najpomembnejših mož v avtomobilski industriji z začetka prejšnjega stoletja, Henryju M. Lelandu. Slednji je bil namreč eden izmed prvih partnerjev Henryja Forda, pozneje pa eden od njegovih največjih nasprotnikov in hkrati ustanovitelj znamke Cadillac.
Do bankrota v le štirih letih
Po tem, ko je Cadillac prišel v roke General Motorsa, se je Leland znova vrnil na področje vojaške industrije, natančneje v proizvodnjo letalskih motorjev za potrebo vojske v prvi svetovni vojni, ob koncu te pa nazaj v avtomobilsko industrijo. Ustanovil je torej znamko Lincoln, v sklopu katere je želel proizvajati sodobne in prestižne avtomobile, in čeprav mu je to tudi uspelo, je bilo zanje na trgu bore malo zanimanja, zato je Leland že leta 1921 razglasil bankrot Lincolna.
Smola enega človeka pa je lahko voda na mlin drugemu. V omenjenem bankrotu je namreč svojo priložnost zagledal do takrat že izjemno uspešni Henry Ford in se odločil za nakup obubožanega podjetja. Številni so takrat menili, da gre za maščevanje Lelandu za vse prejšnje spore, a dejstvo je, da je imel Ford z znamko Lincoln že od začetka dobre namene in jih s pomočjo sina Edsela, poznejšega predsednika znamke, tudi uresničil.
Le 25 let je bil star Edsel Ford, ko je prevzel vodenje podjetja, vendar pa je imel o njem lastno vizijo. »Moj oče izdeluje najpriljubljenejše avtomobile na svetu, jaz pa želim proizvajati najboljše,« je nekoč dejal Edsel Ford. Pri tem se je očetu celo nekoliko postavil po robu, saj ni upošteval njegovega slavnega reka, da mora biti vsak avtomobil obarvan v črno barvo, tudi sicer pa je veliko sredstev namenjal oblikovanju avtomobilov, in medtem ko so prva leta iz prodajnih salonov vozili avtomobili, katerih podoba je temeljila na Fordovem modelu T, sta že v 30. letih luč sveta uzrla modela Zephyr in Continental, za katerega je sloviti arhitekt Frank Lloyd Wright dejal, da je najlepši avtomobil na svetu.
Nova naveza: Lincoln-Mercury
Gospodarska kriza pa ni prizanesla niti Lincolnu, kjer so bile posledice bolj kot ne organizacijske narave. Leta 1940 je namreč Lincoln postal del avtomobilskega koncerna Ford. Vse do takrat je bil namreč voden kot ločena znamka, z letom 1945 pa se mu je kot blagovna znamka znotraj koncerna pridružil že Mercury. Zanimivo ob tem je, da je Lincoln med drugo svetovno vojno pravzaprav nehal proizvodnjo, razlog za to pa je bila Fordova usmeritev v proizvodnjo vojaških vozil. Ko je bilo vojne leta 1945 konec, je za Lincoln nastopil nov začetek, saj je znamka opustila model Zephyr, sledila pa sta skupen razvoj vozil znamk Mercury in Lincoln ter vrnitev osemvaljnih motorjev.
Lincolnovi avtomobili so postali vodilo razvoja, kar je znamka med drugim ovekovečila z novim logotipom v obliki zvezde. V tem času so sledile tudi številne druge inovacije, kot so avtomatski menjalnik Hydramatic, samonosna karoserija in klimatska naprava – obe novosti je Lincoln v proizvodnjo vpeljal do leta 1958, inovativna in tudi draga pa je bila proizvodnja avtomobilov, zaradi česar je bilo leta 1956 za nakup novega modela Continental treba odšteti kar 10.000 takratnih ameriških dolarjev, kar bi danes naneslo dobrih 91.000 dolarjev oziroma dobrih 79.670 evrov. Prav toliko denarja je bilo v tistem času treba odšteti tudi za novega Rolls-Roycea.
Hude izgube za bleščečo zunanjostjo
A prav obdobje med letoma 1958 in 1960, ki je sledilo omenjenim novostim, bi skorajda pomenilo propad znamke Lincoln. Podjetje je namreč padlo v hudo finančno krizo, saj je v kratkem času izgubilo več deset milijonov takratnih dolarjev, zaradi česar je bila na le en model skrčena tudi proizvodnja. V ponudbi je tako ostal en avtomobil, model Continental, ki pa je leta 1961 doživel povsem novo podobo, krajšo in ožjo, a še vedno dovolj elegantno, da je postal celo uradni avtomobil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.
Continental pete generacije je v avtomobilski industriji pustil globok pečat in se uvrstil med legende. Ne nazadnje je pod tem imenom nastal zadnji štirivratni ameriški kabriolet, hkrati s krepko prek dvema tonama teže tudi najtežja nelimuzina, ki jo je Ford kdaj izdelal. Njegovi nasledniki so bili morda večji in težji, a po drugi strani ne tako napredni, v nekaterih pogledih pa celo slabši od predhodnika. Ne nazadnje je Ford v času naftne krize z namenom zniževanja stroškov znova začel souporabljati šasije v več znamkah, znova pa je bila uvedena letvena šasija, na katero je bila nato nameščena karoserija, zaradi česar se je zmanjšalo udobje v vozilu in so se poslabšale vozne lastnosti.
A čeprav je Lincoln v zadnjih desetletjih ostal povezan s Fordom, tudi kar se tiče komponent vozil, znamka prestiža nikakor ni izgubila. To dokazuje leta 1990 predstavljena nova generacija modela Town Car in leta 1998 predstavljen prvi ameriški luksuzni športni terenec oziroma križanec Navigator. In čeprav se o Lincolnu zadnja leta ne govori kaj dosti, znamka ohranja sloves, tudi zaradi spogledovanja s preteklostjo, kar so pred kratkim dokazali s predstavitvijo prav posebnega Lincolna Continental Coach Door Edition.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja