Znamka, ustanovljena za proizvodnjo športnih avtomobilov koncerna General Motors. A to, zaradi česar je bila znamka slavna, je pomenilo tudi njen konec.
Če boste danes brskali po spletni strani koncerna General Motors, znamke Pontiac ne boste več našli. Ta je namreč že od leta 2010 le še del zgodovine ameriškega koncerna, ki pa je v dobrih 80 letih obstoja pustila dovolj velik pečat v avtomobilski – pa tudi filmski – industriji, da bi bilo greh pozabiti nanjo. Ne nazadnje je kar nekaj njenih vozil pristalo na slovenskih cestah.
Nastanek znamke Pontiac je precej povezan z neko drugo ameriško avtomobilsko znamko, ki smo jo predstavili prejšnji teden, to je Cadillac. Pisalo se je namreč leto 1906, ko sta v stik stopila Edward Murphy, izdelovalec kočij iz kraja Pontiac v zvezni državi Michigan, in inženir Alanson Brush. Slednji je namreč sodeloval z znamko Cadillac, takrat že uveljavljenim proizvajalcem prestižnih limuzin, a ko je znamka zavrnila predlog za izdelavo in uporabo njegovega dvovaljnega motorja, se je Brush obrnil na Murphyja. Še istega leta je tako dvojec predstavil svoj prvi avtomobil, ki pa je tako kot pred tem kočije nosil ime Oakland. Leto dni pozneje je ob tem nastalo tudi novo podjetje Oakland Motor Car Company.
Del 'velikega nakupa' General Motorsa
Vendar pa se je hitro izkazalo, da uporabljeni motor, pokončno postavljeni dvovaljnik, nikakor ni bil ustrezna rešitev. Leta 1909 je bil tako pripravljen nov in nekoliko bolj običajen motor, štirivaljnik z močjo 40 'konjev' (29 kilovatov), česar pa Murphy ni doživel, saj je leta 1908 umrl. A še pred smrtjo je polovični delež v svojem podjetju prodal novonastalemu koncernu General Motors, drugo polovico pa je nato njegovemu ustanovitelju Williamu C. Durrantu prodal še Brush in Oakland Motor Car Company je prešel pod oblast novega koncerna, istega leta kakor Cadillac.
Znamka Oakland je bila v sklopu koncerna umeščena nad znamko Chevrolet, vendar pa nekoliko nižje od imen, kot so Buick, Oldsmobile in Cadillac. Znamka je sicer dobila celo svojo značilno barvo, hitro sušečo se modro proizvajalca Duco, zaradi česar se je je hitro prijel slogan 'True Blue Oakland', pravi modri Oakland. A čeprav je šlo za znamko, ki je ciljala na nekoliko bolj premožne kupce kot Chevrolet, so z njimi še vedno delili platformo.
Leta 1926 pa je sledila novost, ki je pozneje povzročila preobrat. Ker naj bi bil med posameznimi znamkami v koncernu prevelik razkorak, konkretno tudi med Oaklandom in Pontiacom, je Alfred R. Glancy tega leta predstavil nov avtomobil z imenom Pontiac, osnovan na Oaklandovi skrajšani osnovi, a namesto s štiri- opremljen s šestvaljnim motorjem. Avtomobil je postal takojšna uspešnica, hkrati pa znak, da Oaklandov čas prihaja h koncu. Zadnji žebelj je v njegovo krsto zabil izbruh gospodarske krize leta 1931.
Oakland odhaja, Pontiac prihaja
Pontiac, znamka, poimenovana po indijanskem poglavarju iz Ottawe, ki je dal ime tudi rojstnemu mestu znamke Oakland, je vse od nastanka na trgu žela uspehe. Ne nazadnje je ponujala športne, a cenovno dostopne avtomobile, hitro so v uporabo prišli osemvaljni vrstni motorji in nekaj časa je bil Pontiac celo bolj priljubljen med kupci kot sicer cenejši Chevrolet. Pontiac je tako s februarjem leta 1942, ko so ZDA aktivno vstopile v 2. svetovno vojno, postali edini proizvajalec civilnih avtomobilov v ZDA.
Povojno obdobje je za Pontiac minilo mirno in brez večjih posebnosti. Ravno nasprotno, znamka je še vedno vztrajala pri proizvodnji pred- in medvojnih modelov avtomobilov, česar pa kupcev ni pretirano motilo. Ne nazadnje je njihova prodaja še vedno rasla. K temu so sicer pripomogle tudi novosti, kot je avtomatski menjalnik Hydra-matic, in tako je podjetje brez težav prikrmarilo do petdesetih let, ko so sledili nov oblikovalski jezik, novi modeli in uvedba osemvaljnih motorjev postavitve V.
Motorji zasnove V8 so pri Pontiacu pomenili revolucijo. Med letoma 1955 in 1977 so bili tako prav vsi večji Pontiacovi avtomobili opremljeni s tovrstnimi motorji. Štirivaljni motorji so bili tako na voljo zgolj v modelu Tempest, šestvaljnik pa je ostal osnovna izbira ob nakupu modela Firebird. Govorimo seveda o serijskem avtomobilu, in ne seriji konceptov (na sliki spodaj), s katerimi je Pontiac le še enkrat več pokazal, da gre za proizvajalca športnega duha.
Začetnik obdobja 'muscle carjev'
Prav Firebird pa je bil ob tri leta pred tem predstavljenim modelom GTO glavna gonilna sila znamke Pontiac. Medtem ko GTO velja za prvega pravega ameriškega 'mišičnjaka' – na cesto je zapeljal leta 1964 – je Firebird skupaj s Chevroletovim Camarom (avtomobila sta bila bolj kot ne enaka od prve do četrte in za Pontiac hkrati zadnje generacije modela) bil boj za kupce z Mercuryjevim Cougarjem, Dodgevim Challengerjem in ne nazadnje tudi Fordom Mustangom v razredu (za ameriške standarde) manjših športnikov. Vrhunec ponudbe je ob tem pomenila različica Trans Am, ki je bila hkrati osnova za dirkalnik serije Trans Am.
Tako kot za številne druge ameriške avtomobilske proizvajalce so šestdeseta leta pomenila zlato obdobje avtomobilizma, ki pa se je v prihodnjem desetletju ob izbruhu naftne krize nepreklicno končalo. Prizadeti so bili vsi proizvajalci, zdi pa se, da je največ škode utrpel prav Pontiac, ki je počasi, a zanesljivo začel izgubljati identiteto. Športni avtomobili enostavno niso bili več tržno zanimivi, vse bolj stroge okoljevarstvene zahteve pa so pomenile tudi zmanjševanje motornih zmogljivosti in posledično ostrine avtomobilov. Znamka je začela izgubljati identiteto, njeni avtomobili pa so bili pravzaprav le derivati drugih modelov koncerna General Motors. Edini poskus izdelave športnega avtomobila, modela Fiero sredi osemdesetih let, se je izjalovil, čeprav se je proti koncu svoje življenjske dobe izkazal kot zmogljiv in spodoben športni avtomobil.
Pontiac je odšel, spomin ostaja
Vsi poznejši poskusi oživitve Pontiaca kot samostojne znamke znotraj koncerna General Motors skozi osemdeseta in devetdeseta leta ter na začetku tisočletja so se izkazali kot neuspešni. Žarek upanja je sicer prišel z modelom G8, ki je na trgu dosegal dobre rezultate, a bilo je prepozno. Ob izbruhu zadnje gospodarske krize je General Motors napovedal dokončno slovo Pontiaca in znamka je leta 2009 sto let po prevzemu Oaklanda s strani General Motorsa in 83 let po nastanku imena Pontiac dokončno ugasnila.
Čeprav je bilo Pontiaca konec, pa njegov duh še vedno ostaja živ. Ne nazadnje so se njegovi avtomobili pojavili v številnih kultnih televizijskih in filmskih uspešnicah. Leta 1955 je tako model Silver Streak nastopil v nekaj epizodah serije 'I love Lucy', kot glavna zvezda (poleg Davida Hasselhoffa) pa je konec osemdesetih in na začetku devetdesetih 'nastopal' slavni K.I.T.T. oziroma Pontiac Trans Am. In medtem ko je bil model GTO glavna zvezda filma 'Dazed and Confused', bi bilo greh pozabiti na film Smokey & The Banditt, v katerem je nedavno preminuli igralec Burt Reynolds vozil črnega Trans Ama z zlatim orlom na pokrovu motorja. Avtomobil si je priboril številne ljubitelje in še danes mu nekatera podjetja v ZDA čast izkazujejo s predelavami aktualnega Chevroleta Camara v omenjenega športnika. In čeprav se tovrstne predelave marsikomu ne zdijo ravno posrečene, je to le dokaz, da Pontiac ni in še nekaj časa ne bo pozabljen.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja