Uspelo jim je osnovati kar dva avtomobilska razreda, obenem pa so eni izmed prvih izumov podjetja še danes v redni uporabi.
Če bi pisali splošno zgodovino svetovnega avtomobilizma, bi bilo izpustiti znamko Renault velikanski greh. Svetovno znana znamka, ki je tudi zaradi tovarne Revoz v Novem mestu zapisana v zgodovini marsikatere slovenske družine, spada namreč med starejše evropske znamke. Njeni začetki namreč segajo še v konec 19. stoletja, do danes pa je znamka v različnih obdobjih poleg avtomobilov in kombijev izdelovala tudi tovornjake, avtobuse, traktorje in celo tanke. A nič od tega se verjetno ne bi zgodilo, če se Louis Renault na predbožični večer leta 1898 s svojim Voiturettem zapeljal po Rue Lepic v kraju Montmartre blizu Pariza …
Louis Renault, ustanovitelj istoimenskega podjetja, se je očetu Alfredu (lastniku tovarne gumbov) in mami Berthi rodil 12. februarja 1877 kot četrti izmed šestih otrok v buržoazni pariški družini Renault. Stanu primerna je bila tudi njegova izobrazba. Po zaključeni osnovni šoli je namreč izobraževanje nadaljeval na ugledni srednji šoli Condorcet, kjer je znanje med drugim nabiral tudi priznani francoski filozof Claude Levi-Strauss.
Izdelava prvega avtomobila in iznajdba homo kinetičnega zgloba
Že od malih nog pa se je Louis bolj kot nad šolo navduševal nad tehniko in mehaniko. V mladosti je tako veliko časa preživel v tovarni parnih avtomobilov Serpollet, doma pa je rad brkljal po motorjih znamke Panhard. Kljub temu, da mu je bilo za šolo bolj malo mar, je uspešno končal tečaj strojništva. Po končanem šolanju je izdelal prvi parni generator, nato pa se je skupaj z bratoma Marcelom in Ferdinandom leta 1898 lotil izdelave prvega avtomobila.
Avtomobil kot tak v osnovi ni bil nikakršen presežek. Zasnovan je bil namreč okrog dvotaktnega motorja proizvajalca De Dion-Bouton z močjo vsega 0,75 'konja'. A Renault je že pri svojem prvem vozilu pokazal svoje znanje in smisel za mehaniko, saj je motor preko tristopenjskega menjalnika povezal s pogonsko gredjo, na koncu katere je bil na vsaki strani njegov izum – homokinetični zglob. Avtomobil je poimenoval Voiturette, v nov izum in delovanje pa je bil tako prepričan, da je s prijatelji stavil, da lahko z njim na dirki v breg po Rue Lepic v kraju Montmartre premaga vsak avtomobil, ki za prenos moči na kolesa uporablja verigo. Dirko je dobil, z njo pa tudi naročilo za izdelavo 12 novih primerkov enakega vozila. Začelo se je rojstvo novega podjetja.
Za datum ustanovitve družbe z uradnim imenom Société Renault Frères danes velja 25. februar 1899, sedež podjetja pa se že od vsega začetka nahaja v kraju Boulogne-Billancourt v bližini Pariza. Kljub temu, da kot ustanovitelja štejemo Louisa, pa sta bila od vsega začetka v podjetje vpeta tudi oba brata (Marcel in Ferdinand), ki sta pomagala v proizvodnji, medtem ko je Louis skrbel za dizajn. Proizvodnja je od vsega začetka počasi, a vztrajno rasla, za kar gre velika zasluga modelu Voiturette, ki se je uspešno dokazoval na dirkah. Leta 1899 je delavnica prejela skupno 71 naročil za izdelavo tega avtomobila.
Začetek resnejšega dirkanja in prodor čez Lužo
Skromni dvotaktni enovaljnik je pomenil dobro osnovo za prihod na trg, a kmalu je bilo zaradi hitrega razvoja konkurence potrebno pokazati še kaj več. Renault je zato že leta 1902 predstavil avtomobil z dvovaljnim motorjem. Ta je kasneje služil kot osnova za štirivaljnemu motorju v avtomobilu, s katerim je Marcel zmagal na vztrajnostni dirki med Parizom in Dunajem. Žal pa se je njegovo življenje nesrečno končalo le leto dni kasneje, ko se je smrtno ponesrečil na dirki med Parizom in Madridom.
Leta 1902 pa je poleg omenjenega dvovaljnega motorja (zaradi katerega je z letom 1903 Renault opustil uporabo De Dion-Bouton-ovih motorjev) Renault v svoja vozila vpeljal novo inovacijo. Izdelal in patentiral je namreč prve bobnaste zavore z razteznimi notranjimi čeljustmi, ki so v avtomobilski industriji, čeprav vse redkeje, še danes v uporabi. Omenjene inovacije so pripomogle k vse večji prepoznavnosti znamke, končni rezultat pa je bil ta, da je leta 1905 postal dobavitelj avtomobilov za taksi podjetje Société des Automobiles de Place. Točno ti avtomobili so bili kasneje uporabljeni za prevoz vojaških sil čez reko Marno leta 1914, s čimer so si prislužili ime Marnski taksiji.
Čeprav je Louis Renault, ki je leta 1909 po smrti brata Ferdinanda postal edini lastnik tovarne, veljal za neprijetnega in vulgarnega človeka (Time Magazine ga je leta 1956 označil za 'malega Napoleona avtomobilskega imperija'), pa je podjetje uspešno raslo naprej. Kljub temu, da je bilo za nakup najmanjšega Renaulta odšteti kar 10 letnih plač, je postal proizvajalec z največ prodanimi avtomobili v Franciji, v letih 1907 in 1908 pa so bili Renaulti tudi med najbolje prodajanimi tujimi vozili v New Yorku.
Širitev v druge panoge
Prihod prve svetovne vojne na podjetje ni imel slabega vpliva. Renault je namreč pričel z izdelavo orožja, oklepov in celo letalskih motorjev ter lahkih tankov. Z močno medvojno proizvodnjo je tako podjetje uspelo obdržati svoj status tudi po letu 1918, zaradi česar je pričelo z izdelavo traktorjev in avtobusov (proizvodnja tovornjakov sega že v leto 1905).
Tretje desetletje 20. stoletja pa se za Renault ni začelo najbolje. Na domačem trgu so se namreč pojavljala nova podjetja (poleg Peugeota tudi Citroën), ki so se bolje odzvala na potrebe trga po večji količini manjših in bolj dostopnih avtomobilov. Renault je bil namreč na drugi strani orientiran k izdelavi prestižnih limuzin, ki so bile v najdražjih različicah s ceno takratnih 6.000 in več ameriških dolarjev celo dražje kot ugledni ameriški Cadillaci. Vseeno se je znamka širila še naprej. Leta 1924 je tako v veljavo prišel nov logotip v obliki diamanta.
Podoba znamke pa se je za vedno spremenila leta 1936. Po svetovni gospodarski krizi, ki je sledila Črnemu torku oktobra 1929, je podjetje je prodalo nedavno kupljeno tovarno letal Caudron ter se usmerilo izključno v proizvodnjo cestnih vozil. Ob nemški okupaciji Francije in s tem tovarne Renault se je Louis celo uprl Nemcem, ki so od Renaulta zahtevali izdelavo tankov za potrebe nemške vojske. Vseeno pa to ni preprečilo letalskega napada britanskih kraljevih sil, v katerem so 3. marca 1942. leta tovarno porušili do tal. Hkrati je bil Louis po osvoboditvi Pariza obtožen sodelovanja z Nemci, zaradi česar so ga do začetka sojenja priprli v zaporu Fresnes, kjer je 24. oktobra leta 1944 umrl v nepojasnjenih okoliščinah.
Nacionalizacija in ustvarjanje nove podobe podjetja
S smrtjo Renaulta je podjetje izgubilo lastnika in 16. januarja 1945 je podjetje, do takrat poimenovano Société Anonyme des Usines Renault (SAUR), prešlo v državne roke in dobilo uradni naziv La Régie Nationale des Usines Renault (RNUR). Z novim vodstvom se je podjetje preusmerilo v izdelavo cenejših in bolj ekonomičnih vozil. Že leta 1946 je na ceste zapeljal med vojno in v tajnosti razvit model 4CV, kateremu je nato čez deset let sledil eden najuspešnejših Renaultovih modelov vseh časov, Dauphene.
Usmeritev Renaulta v izdelavo osebnih vozil za široki trg je bila brez dvoma ena izmed najboljših potez v zgodovini podjetja. Modelu Dauphene so namreč v prihodnosti sledili nekateri avtomobili, za katere se je izkazalo, da so pravzaprav ustvarili nove avtomobilske razrede. V šestdesetih letih mu je namreč sledil Renault 4, konkurent Citroenovemu 'Spačku', v osemdesetih letih pa model Espace, s katerim je Renault populariziral avtomobilski razred družinskih enoprostorcev. Enako mu je nato v devetdesetih letih uspelo z modeloma Twingo in Scenic, ki sta vsekakor zaslužna za to, da Renault tudi po delni privatizaciji leta 1994 (država je takrat razprodala 49,9 odstotka delnic podjetja) še danes ostaja eden izmed najpomembnejših svetovnih avtomobilskih proizvajalcev.
Jure Šujica
Foto: Renault
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja