Zgodovina: Trabant - plastični predhodnik Volkswagna Pola

Ena znamka in en model avtomobila, ki je postal sinonim za uspeh in propad Vzhodne Nemčije.

Zgodovina: Trabant - plastični predhodnik Volkswagna Pola (foto: Profimedia, Volkswagen) Profimedia, Volkswagen
22. 11. 2018

Evropa je bila po drugi svetovni vojni razdeljena na dva dela. Na zahodu je vladala demokracija, na vzhodu socializem in komunizem, dve popolnoma različni ureditvi, in razlike so se videle na vsakem korak. Pomanjšana verzija tega pa je vladala tudi v Nemčiji, kjer so si oblast razdelile Sovjetska zveza in ZDA. In medtem ko so v 'ameriškem' delu cvetele znamke, kot sta Volkswagen in Mercedes-Benz, so si tudi v 'ruskem' zaželeli svoje lastne avtomobilske proizvodnje in nastal je Trabant.

Po koncu druge svetovne vojne je nemška zvezna dežela Saška padla v roke Sovjetski zvezi, s tem pa tudi mesto Zwickau. V njem je od vsega začetka delovala ugledna avtomobilska znamka Auto Union AG, ki je slovela na dirkališčih, njeni avtomobili pa so bili rezervirani za premožni sloj. Nove oblasti na drugi strani za znamko niso prinesle nič dobrega. Podjetje je Sovjetska zveza podržavila leta 1945, že leta 1948 pa je sledil njegov propad.

Navdih v vesolju

A prostori, kjer so nekoč proizvajali avtomobile slavne nemške znamke, niso ostali dolgo prazni. Sprva jih je leta 1955 zasedlo podjetje VEB Automobilwerke Zwickau, nato pa Sovjetska zveza, ki je tako kot večina vzhodnoevropskih držav delovala po sistemu planskega gospodarstva. Ko so oblasti videle uspehe različnih avtomobilov za množice, kakršen je bil tudi Volkswagen, je bila hitro sprejeta odločitev, da je treba tudi v vzhodnem bloku izdelati preprosto, a zanesljivo prevozno sredstvo. V načrtu je bila sicer izdelava trikolesnika, a se je na koncu vendarle izdeloval avtomobil.

Prvi Trabant je na ceste zapeljal leta 1957, v času, ko se je začela vesoljska bitka za osvajanje vesolja. Nič čudnega torej, da je mali avtomobil, ki je bil namenjen osebnemu transportu, in ne prestižu, dobil ime Trabant. Gre namreč za besedo nemškega porekla, s katero astronomi poimenujejo naravni satelit, kakršen je tudi Zemljin Mesec.

Prvi Trabant je torej na cesto zapeljal 7. novembra leta 1957, ob prihodu na trg pa je šlo pravzaprav za precej sodoben avtomobil. Ta je imel namreč samonosno karoserijo, ki je bila izdelana iz poceni duroplasta, steklenim vlaknom podobne plastike, ki je bil poceni, hkrati pa odporen proti rjavenju. S tem je oblast lahko varčevala jeklo oziroma ga namenjala drugim projektom. Prav zaradi te lastnosti je bil Trabant tarča posmehljivih opazk konkurence, ki danes, pol stoletja pozneje, prav tako in iz povsem enakih razlogov vedno bolj pogosto za izdelavo karoserijskih delov uporablja plastiko.

Neslavni dvotaktnik

Vseeno pa je imel Trabant nekaj, kar mu že ob prihodu na trg ni bilo v ponos, to je dvovaljni, dvotaktni pogonski sklop. Ta je bil sicer, kot so velevale najnovejše smernice v avtomobilski industriji, nameščen prečno v nosu vozila in je poganjal sprednji kolesni par, vendar pa je bil glasen in smrdeč, poleg tega pa 500 kubičnih centimetrov velik motor ni premogel več kot (le) 18 'konjev' oziroma 13 kilovatov moči. Ta je bil v osnovi enak DKW-jevim motorjem, skozi zgodovino pa se je le malo razvijal, še najbolj leta 1962 s predstavitvijo druge generacije Trabanta 600 oziroma P60.

Ne glede na vse pa je bil med prebivalci Vzhodne Nemčije Trabant od začetka pravi hit. Za cenovno dostopen avtomobil, ki so ga izvažali tudi v druge države Evrope, je veljalo izredno zanimanje, zaradi česar je bila čakalna doba na nov avtomobil kar 13 let! Temu primerna je bila cena rabljenih primerkov, ki je bila skoraj dvakrat višja kotcena novih vozil, ki so čakala na proizvodnjo.

Denarja za napredek ni

Kot omenjeno, je Trabant nastal leta 1957. Prvo posodobitev je doživel leta 1962, ko je iz Trabanta 500 nastal Trabant 600, drugo pa le leto dni pozneje, ko je na ceste zapeljal model 601, z njim pa tudi karavanska izvedba avtomobila. Ta naj bi v proizvodnji ostal do leta 1967, ko naj bi dobil naslednika, kar pa se kljub številnim idejam in prototipom ni nikoli zgodilo. Oblasti so namreč iz različnih razlogov, najbolj pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, odlagale predstavitev novega modela. Zastareli in slabo izdelani Trabant je zaradi pomanjkanja konkurence predstavljal bolj kot ne edini avtomobil na voljo delavcem in proizvodnja je stalno rasla vse do leta 1989, ko je bilo le v enem letu izdelanih kar 150 tisoč avtomobilov.

Tako kot je razkol Nemčije pripomogel k nastanku Trabanta, tako je njena združitev s padcem berlinskega zidu pomenila tudi konec za mali avtomobil. Evropski avtomobilski trgi so se namreč odprli in zanimanja zanj ni bilo več. V podjetju so sicer leta 1990 predstavili še zadnjo izvedbo z imenom Trabant 1.1, ki joje poganjal sodoben litrski štirivaljnik iz Volkswagna Pola, ki pa je prepričala le malo kupcev, in leta 1991 je zapeljal na ceste še zadnji Trabant z zaporedno številko 3.096.999.

Po koncu izdelave Trabantov se proizvodnja avtomobilov v mestu Zwickau ni ustavila. Še sočasno s proizvodnjo Trabanta je njen novi lastnik Volkswagen začel proizvodnjo prve generacije modela Polo, pozneje pa je postal dom modela Golf. A Trabant medtem živi naprej. Številni primerki so se namreč po zaslugi plastične karoserije in izredno preproste mehanike ohranili vse do danes. Ne nazadnje je še v času proizvodnje veljalo, da je življenjska doba Trabantov kar 28 let, zato bo minilo še nekaj časa, preden se bo zadnji poslovil s cest.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri