Kratki test: Lexus GS 300h F Sport Premium

Dosedanja motorna hibridna kombinacija je imela namreč za slovenski trg povsem nesprejemljivo veliko motorno prostornino, zdaj v GS 300h deluje dvoinpollitrski štirivaljnik, ki še zadosti neumni davčni meji tistega, kar naj bi bil luksuz. Novi premijski GS 300h, sicer srednje velik, zdaj privablja tisto z nekoliko bolj okoljevarstveno zavestjo. Ekstremisti s tem nazivom se avtomobilom seveda odpovedujejo, zato njim tudi novi Lexus ne bo všeč. Še vedno v ozračje spušča izpuste iz izpušne cevi svojega bencinskega motorja.

A teh je, gledano na velikost in status avtomobila, pri preskušenem primerku vendarle precej manj kot pri tekmecih enake velikosti in (najbrž tudi) podobnega cenovnega razreda. Pa tu ni treba govoriti le o teoretični normni porabi, ki je v povprečju le 4,7 litra bencina na sto kilometrov. Tudi rezultat porabe na našem testu je bil kar presenetljivo nizek – za naš stokilometrski krog, na katerem preskušamo naše testne avte, je namreč porabil le 5,8 litra goriva. K dokaj skromni porabi v običajni vožnji prispeva podporni vozni program 'eco', ki ga GS 300h ponuja kot eno od možnosti.

Ta je za dnevno vožnjo povsem sprejemljiv. Ni pa edini, na voljo so še možnosti normal, sport S in sport S+. GS 300h v tej zadnji omenjeni ponudi celo povsem ročni način pretikanja prestav, tedaj se tudi zvok motorja močno spremeni (a bržda le v kabini, saj ga elektronika ustvarja prek zvočnikov), in se tudi se tudi povprečna poraba goriva precej dvigne, ne nazadnje tudi zato, ker avtomobil izrablja podporo elektromotorja kot dodatek k največji moči. Tak način prestavljanja pa se zdi za GS 300h le kot res skrajna možnost.

Celotna tehnika je namreč zasnovana za zložno vožnjo. Tudi menjalnik je takšen kot pri Toyotinem Priusu, utemeljitelju hibridnih avtomobilov, torej planetno gonilo, ki se obnaša kot neskončnostopenjski menjalnik. Za običajno uporabo se zdi štirivaljnik, ki deluje po Atkinsonovem ciklu (spremenjenem Ottovem), s 181 'konji' kar primeren. Ker se pogosto vmeša še zmogljivi elektromotor, je tako ali tako zelo težko ugotoviti delovanje izključno enega ali drugega. Tudi glede ponujenih pospeškov ni utemeljenih pripomb, preseneti pa največja hitrost – zgolj 190 kilometrov na uro. Tudi ta je za vožnjo pri nas seveda zgolj teoretična, pa ne le zato, ker je prepovedana, ampak ker se pri večjih hitrostih povprečna poraba občutno poveča.

GS 300h ima ob alternativni motorizaciji drugačne poudarke. Sploh če pogledamo opremo višjega cenovnega razreda, ki so jo pri Lexusu imenovali F Sport Premium. Notranjost ponuja res premijski občutek, kakovost in izvedba popolnoma zadovoljita (le s pripombama o dveh malenkostih). Glede uporabnosti infozabavnosti je treba dodati, da ta s posebnim gumbom na sredinski konzoli, ki nadomešča računalniško miško, ni prepričljiva. Tudi iskanje po menijih ni intuitivno in se ga je treba privaditi.

Zato pa voznika in sovoznika GS 300h zares razvaja v vsem, manj sta lahko zadovoljna dva sopotnika pri prostoru za vstopanje in njuna kolena na zadnjih sedežih (ne vem, kam bi spravili tretjega, če bi se ta potegoval za svoj prostor na zadnji klopi!). Takšne prevozniške načrte pa bi seveda preprečil tudi pogled v prometno dovoljenje, saj smemo v GS 300h naložiti le 445 kilogramov. Ob vožnji petih potnikov bi tako za prtljago ne ostalo skoraj nič od dovoljenega bremena.

Kot sem že omenil, tale Lexus kar zadovolji glede voznega udobja, nekoliko manj sicer na izrazito luknjastih cestah. Široka kolesa (različnih mer spredaj in zadaj) so v pomoč tudi dokaj zanesljivi legi na cesti (ki jo sicer podpira tudi hitro odzivanje elektronske stabilnostne pomoči).

Čeprav je bil naš preskušeni GS 300h z vrha cenovne ponudbe, smo v njem pogrešali še kakšne dodatne tehnološke vrhunce. Na primer aktivni tempomat, ki bi ob nastavljeni stalni hitrosti sledil vozilu pred nami. Vendar je po svoje tudi dobro, da tega v preskušenem avtu ni bilo – upravljanje tempomata s takšnim predpotopnim vzvodom pod volanskim obročem (ki nerazumno tudi ne omogoča nastavitve hitrosti, manjše od 40 km/h) pravzaprav ni vredno imena Lexus.

Besedilo: Tomaž Porekar