Kratki test: Renault Clio R.S. 200 EDC Monaco GP

Toda nekaj zagotovo drži: čeprav gre za najbolj bogato opremljeno različico Clia, se boste s takim avtomobilom bolj domače počutili v Ljubljani kot v Monaku. Daleč od tega, da vpadljivost ne bi bila ena od vrlin tega Clia, toda v kneževini bi se vendarle težko kosal z vso tisto prestižno pločevino. Še zlasti biserno bela barva pride do izraza ob kontrastu črnih litih platišč in v črno barvo odete strehe.

V notranjosti so mu namenili posebno usnjeno oblazinjenje, ki ga po robovih krasijo beli šivi, vse skupaj pa v barvno celoto zaokrožijo v sivo barvo pobarvani nekateri notranji elementi ter preproge Renault Sport s sivim robom. Vsi našteti priboljški so v paketu Monaco GP, ki je za 1.300 evrov dražji od navadnega Clia R.S. A če bi si v navadnem 'eresu' privoščili že usnjeno oblazinjenje, ki stane 900 evrov, bi kmalu prišli do podobne vsote. Seveda so testnemu Cliu dodali še nekaj sladkorčkov s seznama dodatne opreme.

Med njimi najdražji (1.000 evrov) je bil paket Cup Plus, ki Clia obogati z športnim podvozjem Cup, rdečimi zavornimi čeljustmi, za palec večjimi platišči in s sistemom Renault Sport Monitor. Pri zadnjem gre za poseben softverski vmesnik, ki preko Renaultovega večopravilnega sistema R-Link beleži kopico podatkov, zbranih s skupka tipal, nameščenih po vsem avtu. Tako se lahko pred kolegi postavljamo z doseženimi časi na dirkališčih in z diagramom obremenitev G-sil, hkrati pa nadzorujemo količino zdrsa pogonskih koles, pritisk v turbinskem polnilniku, obračalni kot volanskega obroča in še množico drugih informacij. Vse skupaj pa skoraj ne bi imelo smisla, če teh podatkov ne bi mogli izvoziti na USB-ključek in jih objaviti na socialnih omrežjih. Šala.

O samem Cliu R.S. smo se razpisali že, ko smo ga imeli na testu sredi prejšnjega leta (AM 18/2013), in še zmeraj ne moremo pozabiti prejšnje generacije, ko nas je razveseljeval atmosferski bencinski štirivaljnik, ki je imel ozko (a toliko zabavnejše) območje uporabne moči. Zdajšnji 1,6-litrski turbobencinar je zagotovo motor, ki sledi vsem trenutnim smernicam na trgu tako imenovanih majhnih 'hot hatchev'. Tudi podatek o 200 'konjih' ter vsi drugi številski rezultati kažejo na to, da je Renault Clia izboljšal, toda vseeno ostane grenak priokus. Zato, ker vsega tega ni kaj dosti občutiti za volanom.

Na primer, izredno zvezno pospeševanje nekako omili občutek poskočnosti. Je pa zato toliko bolj zabavno pretikati z dvosklopčnim menjalnikom EDC, ko si nastavimo ročno izbiro prestav. Takrat nas Clio kar sili k iskanju prave resonance zvoka in bas osrečuje s pokanjem pri prestavljanju v nižjo prestavo. Komunikacija med volanom in gumami sicer ni idealna, toda vožnja skozi ovinke je s Cliom pravi užitek. Za to je seveda zaslužno odlično podvozje, ki pa se na kratkih cestnih neravninah odziva precej poskakujoče. Čeprav je Clio majhen in okreten, mu očitamo pomanjkanje parkirnih tipal. Kamero je sicer mogoče naročiti na seznamu dodatne opreme, vgradnja tipal pa niti ni možna.

Na kratko lahko rečemo, da se je Clio zresnil. Še zmeraj vas bo znal razveseliti med ovinki, a hkrati boste otroka lahko odpeljali v vrtec, ne da bi pobruhal jutranji čokolino. S paketom Monaco GP pa bo našel kupce med tistimi, ki poleg kančka ekskluzivnosti gledajo tudi na smiselno in cenejšo izbiro dodatne opreme.

Besedilo: Saša Kapetanovič