Prijetno zadržani križanec

Enako kombinacijo motorja in menjalnika, kot je poganjala testni avtomobil, smo pred meseci spoznali že v Grandlandovem sorodniku, Peugeotu 3008, kjer smo ugotavljali, da v primerjavi z dosedanjo kombinacijo 120-konjskega dizelskega štirivaljnika in šeststopenjskega samodejnega menjalnika (oba menjalnika sta Aisonov izdelek) porabi manj goriva, zagotavlja pa tudi precej boljše delovanje celotnega pogonskega sklopa. Motor in menjalnik sta odlično usklajena med seboj, prenos moči na podlago je ugoden, prestavljanje pa tako gladko in skoraj neobčutno, da ga zaznate le 's sluhom', saj se kazalec na merilniku vrtljajev skoraj ne premika.

Seveda vse zgoraj napisano velja tudi za Opla Grandlanda X, le da v tem primeru ni športnega načina delovanja sistemov in obvolanskih ročic, možnost ročnega prestavljanja pa omogoča le prestavna ročica. A zaradi dobrega delovanja samodejnega menjalnika potrebe po ročnih posegih načeloma sploh ni, takšna ureditev pa nekako ustreza tudi naravi Grandlanda X, ki je v primerjavi s Peugeotom 3008 precej bolj konvencionalno in manj športno naglašen avtomobil.

Grandland X je vsekakor precej konvencionalno oblikovan avtomobil, kar velja tako za njegovo zunanjost kot tudi za notranjost. Volanski obroč je klasično okrogel, na okrogle merilnike gledamo skozenj, digitalni zaslonček med njimi pa je majhen, a dovolj pregledno prikazuje podatke, za nastavitev klime skrbijo klasični regulatorji, pomožni gumbi pa 'pomagajo' tudi zaslončku povsem solidnega infozabavnega sistema.

Na ergonomskih sprednjih sedežih se sedi prav udobno, dovolj udobnega prostora pa je tudi na zadnji klopi, ki sicer omogoča povečanje razredno povprečnega prtljažnika v razmerju 60 proti 40. Opel Grandland X je poleg tega solidno opremljen avtomobil. In kot takšen je gotovo vreden premisleka za tiste, ki kupujejo športni križanec in bolj od izrazite sodobnosti cenijo tradicionalno avtomobilsko zadržanost.