Tekst, ki ga je v današnjem Delu (30. 6. 2009) objavil Žarko Hojnik, sicer znan po svojem brezumnem pisarjenju o prometni varnosti (o kateri, to je moč sklepati iz njegovih tekstov, sicer nima pojma), ni le butast - gre za primerek kvazinovinarskega pisanja, ki bi se ga lahko sramovali celo tisti, ki se ukvarjajo s politiko (in so torej že tako ali tako nagnjeni k nakladanju, napihovanju, potvarjanju, laganju in podobnim znanostim).
Za začetek Hojniku ni jasno, da gre za relikros in ne reli, kar je za nekoga, ki naj bi o teh stvareh pisal resno, seveda velika napaka. Potem mu ni jasno, da nesreče na športnih prireditvah seveda ne sodijo med prometne nesreče - ali pa mu je jasno, pa v svojem obupanem blebetanju o prometni varnosti tega noče priznati, ker se vse skupaj ne vklopi v teorijo zarote, ki je očitno v dolgih letih besedičenja v Delu nastala v njegovi očitno zmešani glavi. In zato v svoje brezumno štetje mrtvih mirno vključi tudi žrtev te dirkaške nesreče.
Poleg tega piše o varnosti tekmovalcev in gledalcev, ob tem pa seveda (kar je zanj očitno značilno) pozabi, da za varnost tekmovalcev tako ali tako skrbijo predpisi, za varnost gledalcev je bilo (kot je na dirkališču v Logatcu to že tradicija) odlično poskrbljeno, preminula pa je bila akreditirana novinarka, ki seveda ne sodi v nobeno izmed teh kategorij in se po progi lahko giblje na lastno odgovornost. Človek bi mislil, da je kaj takega sposoben dojeti vsak petletni otrok - a Hojniku to očitno ne gre v glavo.
Prav tako bi moral vsak, ki piše o teh stvareh (razen če je z njim kaj narobe) vedeti, da ima organizator sklenjeno zavarovanje odgovornosti - in so potemtakem prisotni zavarovani - to mu ukazujejo predpisi, ki urejajo avtomobilsko dirkanje in organizacijo prireditev in ne, to ni prepuščeno naključju (kot je naključju očitno prepuščen tok misli v Hojnikovi glavi).
Potem Hojnik v svojih blodnjah spet malo popametuje o varnosti gledalcev (ki sploh ni bila ogrožena), zraven vplete nesrečo na GHD Ilirska Bistrica leta 1998, kjer so bili vpleteni gledalci, malo popljuva krovno avtomobilistično zvezo ter policiste (ki naj bi, ko izdajajo dovoljenja oziroma pregledujejo za dovoljenja zahtevane dokumente, o tem ne imeli pojma), poziva k vključitvi izvedenca prometne stroke (ki z dirkanjem nima nič) in na splošno trosi neumnosti, kakršnih smo pri njem že dolgo vajeni. No ja, morda bi pa Hojniku prav izvedenec prometne stroke pojasnil, da pisanje o "zdrsu s ceste pri skoraj 200 km/h" seveda sodi v žanr znanstvene fantastike, saj na dirkališču ni ceste, hitrost pa je bila (vsaj) pol manjša. No ja, od pisca Hojnikovega kova česa bolj inteligentnega od bedarij 200 na uro niti ne gre pričakovati.
Ni mi jasno, kako lahko človek, ki je v življenju napisal že toliko bedarij, sploh še piše za največji slovenski dnevni časopis. Ne le, da s tem znamki Delo krade ugled - kaj o tem bi lahko povedali tudi njegovi novinarski "kolegi" (navednice so tu namerno, saj ga nočem tlačiti v isto kategorijo, v katero sodijo normalni novinarji), saj krepko znižuje tudi njihov sloves.
In zato bi tule (kot v svojem "članku" zahteva Hojnik) nekdo moral ukrepati. In ta nekdo mi moral biti odgovorni urednik Dela Dejan Košir, ki bi moral zmešanemu Hojniku enostavno zasaditi čevelj v rit in mu prepovedati, da še kdaj vstopi v Delove poslovne prostore.
PS: na fotografijah se lepo vidi, kako so zaščiteni gledalci v Logatcu. Gume, betonska ograja, prostor za gledalce je dvignjen nad nivo proge, tribune so umaknjene, vmes je varovalna žična ograja, kup varnostnikov . . Ampak stavim, da Hojnik na stezo še ni zašel . . Če sploh ve, kje je . .
PS2: Hojnikovo pisarjenje najdete tule. Osebam s slabim srcem ali želodcem priporočam previdnost . .