Pariz po Parizu

Med letošnjim obiskom pariškega Mondial de l'Automobil sem srečal kolega, ki je na začetku najinega pogovora o beri na salonu izstrelil kot iz topa: »Še sreča, da Francozi salona ne prirejajo vsako leto! « Ne bom vam izdal, katere narodnosti je ta moj znanec, zagotovim pa vam, da ni ne Slovenec ne Francoz. Ugotovil je, da kljub dolgemu seznamu 'novosti' res pravih pomembnosti ni bilo videti, posebno pa ne takih, ki bi se jih spominjali še čez leta.

22. 10. 2010

Čeprav moram priznati, da sem se z njim kar strinjal, se moram zdaj, po nekaj dneh premišljevanja in 'predelovanja' videnega v Parizu, popraviti.

Tudi to, da francoski avtomobilski izdelovalci niso pokazali (skoraj) nič novega, bi oba morala preklicati. Ne le zaradi upoštevanja kriznih časov in oteženega delovanja avtomobilskih podjetij, ampak tudi zato, ker smo navsezadnje videli štiri (in pol) francoske študije, ki so ponudile zanimiv pogled v prihodnost.

Polovička v oklepaju je zato, ker je Peugeot model EX1 razstavil v svojem prenovljenem prodajnem salonu na Elizejskih poljanah.

EX1 je električni roadster, in četudi je vozen, je bil zanimiv predvsem zaradi svoje oblike, ki nakazuje novo oblikovalsko smer te znamke. Podobna je tudi zgodba s študijo HR1. Tudi tu je najprej zanimiv oblikovalski pristop, vsekakor pa tudi zamisel križanca (kupeja in SUV-a). Bencinski trivaljnik napoveduje nadaljnje sodelovanje z BMW-jem, elektromotor na zadnji premi pa je sposojen iz prihajajočega prvega hibridnega Peugeota 3008 Hybrid4.

Citroën, druga znamka koncerna PSA, je presenetil s svežim Lacostom. Združili so sodelovanje z modno znamko in zamisel o 'buggyju', avtomobilu za plaže s trikrakim zaščitnim lokom za potnike.

Renault si je letos privoščil kar dve študiji. Obe sta pravzaprav povezava z naslednjim najpomembnejšim serijskim avtomobilom, ki bo prišel iz Renaultovega miselnega središča Technocentre. Oba, DeZir in Zoe, napovedujeta četrti rod Clia. Zoejeva oblika je zagotovo v marsičem že podobna prihajajoči serijski novosti. Če jo še nekoliko povežemo z obliko DeZira, se vsaj podpisanemu zdi, da si je novi Renaultov nizozemski oblikovalski direktor Laurens van der Acker s prvimi izdelki uspešno pridobil zaupanje, ne le svojih šefov, ampak tudi javnosti.

Na pariškem Mondialu smo opazili še zelo zanimiv pojav: kreativni mrk japonskih izdelovalcev. Ali je res mogoče, da so se na težave, ki jih imajo na francoskem trgu vsi tuji izdelovalci, le japonski odzvali s kolektivnim molkom? Malo drugače se je postavila le Toyota, ki ima v Franciji tovarno za Yarisa, tradicionalno pa se v evropskem vodstvu vedno znajde kak Francoz. Letos je tik pred salonom vodenje evropske Toyote prevzel Francoz Didier Leroy. To je njegovega tekmeca za to mesto, dosedanjega prodajnega direktorja Andrea Formico tako razjezilo, da je takoj dal odpoved. Ali mu bo pri Fiatu res bolje, bo lahko ugotovil predvsem on sam …

Kaj pa Nissan? Do te napol francoske znamke je seveda francoski trg bolj razumevajoč.

Tomaž Porekar

tomaz.porekar@adriamedia.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri