Pijem, torej sem

29. 8. 2009
Deli
Vinko Kernc

Če še ne veste, vprašajte zdravnika: vsak dan mora človek za normalno vzdrževanje telesnih funkcij in aktivnosti spiti najmanj tri litre tekočine. Najraje vode.

Dokler človek spi, kar nekako težko pije, zato mora piti, ko je buden. Ne vseh treh litrov naenkrat – malo po malo. Če je dlje za volanom, tudi med vožnjo.

To so nesporna dejstva. In kolikor vem, tudi splošno znana. Če se vsaj malce vozite po Evropi, potem verjetno veste: to vedo tudi dilerji goriv. Na vsaki bencinski črpalki razvitega sveta, na še tako majhni, je vsaj en hladilniček s pijačo: kaj je v njem, je odvisno od lastnika.

Kar se tega tiče, so Ameri sto let pred nami. Vedo, da imajo ljudje radi pijačo, in vedo, da večina ljubi hladno pijačo. Še posebej tisto, ki so si jo izmislili na oni strani luže. Za navadno vodo, pa tudi za tisto z različnimi okusi, je bolj ali manj vseeno, ali je temperature okolice. Gazirane pijače pa so – milo rečeno – ogabne, če so tople.

E, tu se zatakne. Ker nam narava dela nalaga (tudi) obveznosti v obliki vožnje (in to v precej velikem obsegu), lahko trdim z veliko mero osebnih izkušenj: naši bencinski servisi so v tem pogledu – zanič.

Najprej sem bil ogorčen, potem pa je ta ogorčenost počasi prešla v apatijo in v tečnobo: kupim kokakolco, ugotovim, da je topla, in 'morim': »Vaš hladilnik je zanič« ali »Pijačo imate toplo« ali . . Pričakujem logično razlago.

Pravzaprav je jasno, da priložnostni delavci, ki kasirajo na črpalkah, ne bodo poznali strateških potez podjetja, me pa že počasi zabava, kakšne odgovore dobivam: da imajo temperaturo hladilnikov naravnano na vrednost, ki jo zahtevajo trgovski potniki (resno bi rad poznal tistega slovenskega trgovskega potnika coca cole, ki zahteva, da je temperatura njihove pijače okoli 20 stopinj Celzija), da imajo temperaturo naravnano tako, da jih v poslopju ne zebe preveč (velja za tiste bedaste hladilnike, ki nimajo vrat in za katere še nihče ni ugotovil, da so – bedasti, ker je njihov učinek takšen, da je pijača topla, ljudi pa zebe), da so hladilniki slabi/dotrajani, da se jim zdi, da je pijača povsem dovolj ohlajena . .

Vse te, od inkasantov na črpalkah in trgovskih potnikov do vodij izpostav ter šefov blagovne znamke Petrol (ni osebna mržnja – iz logističnih razlogov smo pač vezani na tega ponudnika goriv), bi enkrat peljal na ekskurzijo. Ni treba, da v Ameriko; dovolj bi bilo, da gredo v – na primer – Interspar, kupijo tisto zloglasno ameriško gazirano pijačo iz hladilnika in jo poskusijo. Pa naj malo logično sklepajo, se kaj naučijo in nova znanja prenesejo v hladilnik na bencinski črpalki.

Tole se pravzaprav bere trapasto, je pa žalostno, da v dobi 16-gigabajtnih ključev USB, digitalne videofonije s prenosnimi telefoni, 400 'konjskih' ali več na pol dirkaških avtomobilov, 20-megatočkovnih digitalnih fotoaparatov in daljinskega krmiljenja robotskih vozilc na Marsu nekateri še vedno ne razumejo, da morajo biti kokakolca, pivo in podobne reči ustrezno ohlajene.

Izgovora ni. Še Hrvati nas v tem pogledu prehitevajo.

Vinko Kernc

vinko.kernc@adriamedia.si

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol