Ford mora z začetkom serijske izdelave obeh večjih avtomobilov, ki ju bo na avtomobilski razstavi v Frankfurtu predstavil kot študiji (Mondea in S-Maxa), počakati še več kot leto dni.
V okviru prestrukturiranja celotne mreže evropskih tovarn bo konec prihodnjega leta opustil tovarno v belgijskem Genku, kjer so do zdaj izdelovali S-Maxa, Galaxyja in Mondea. Njihovi nasledniki bodo od začetka 2015 s tekočih trakov prihajali v španski Valencii.
Toda tako dolg čas čakanja na novosti se zdi vprašljiv. Če v Evropi ne bi bilo krize, bi najbrž pri Fordu ravnali povsem drugače. Tako pa so se odločili za nekakšen odmor do takrat, ko bodo spet lahko posegli v boj za večji delež na evropskem trgu.
Ko smo pred letom dni na pariškem salonu prvič videli naslednika sedanjega Mondea, je bila večina opazovalcev nad njim navdušena, saj je Fordu zares uspel odličen avtomobil. Pravzaprav je bilo to znano že prej, Ford je enak avtomobil z drugim imenom, tj. Fusion, za ameriški trg predstavil že januarja 2012 v Detroitu.
Fusion je v ZDA naletel na odličen sprejem in prav v teh dneh so pri Fordu v ZDA odprli še drugo tovarno, v kateri ga bodo izdelovali. S tem bodo omogočili izdelavo več kot 350.000 avtomobilov na leto. Fusion je Fordu omogočil, da po desetletni nezmožnosti spet poseže v boj za vrh v najštevilnejšem razredu avtomobilov na ameriškem trgu (midsized), kjer sicer zdaj vladajo Toyota Camry, Honda Accord in Nissan Altima. Ford s Fusionom že lovi tretjo Altimo (do julija 197.321 prodanih avtomobilov, Fusion 181.668). Ford bo z začetkom izdelave v tovarni Flat Rock, ki je bila sicer prej v lasti bivšega Fordovega partnerja Mazde, zagotovil primerno zmogljivost za Fusiona.
Hkrati so pred dnevi tudi na Kitajskem začeli izdelovati novi rod Mondea, seveda v nekaterih točkah prilagojenega kitajskemu okusu. Tako pri ameriškem Fusionu kot pri kitajskem Mondeu pa gre za izdelek Fordovega evropskega konstrukcijskega oddelka.
Tako se ponavlja zgodba nekega drugega ameriškega izdelovalca, ki ima sicer težave s svojo evropsko podružnico, a so mu njeni izdelki pomagali iz zagate.
Pregled in primerjava neposrednih izidov gospodarjenja pri obeh evropskih podružnicah, kjer je prodaja odvisna predvsem od kriznih razmer na stari celini, sta tako le ena stran zgodbe. Če pa bi ocenjevali še dodatno vrednost, ki jo tako Ford kot General Motors dobita zaradi svojih evropskih konstrukcijskih oddelkov, ki sta v marsičem povsem enakovredna nemškim izdelovalcem, je to že druga plat. Najbrž je tudi to razlog, da tudi pri Fordu zaradi sedanjih evropskih rdečih številk ne zganjajo tako velike panike.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol