Če imata naenkrat kar dva evropska avtomobilska velikana krizo vodstva, to pač ni običajno. Ampak tokrat je prav tako!
Renault in Volkswagen sicer ne nastopata v istem filmu, sta pa položaja obeh vodilnih, Carlosa Ghosna in Martina Winterkorna, v tem trenutku pod vprašajem.
Ghosna hoče zatresti, če že ne zamenjati, kar največji lastnik, francoska vlada. Njena agencija za državno last APE je brez napovedi, torej na skrivaj, sklenila nekaj opcijskih nakupov delnic in svoj delež s 15 odstotkov povečala na nekaj manj kot 20-odstotnega. Ker je pred tem vlada sprejela za delničarje precej neprijeten zakon, ki omogoča tistim v francoskih delniških družbah, ki imajo v njih več kot 20 odstotkov, da kar podvojijo svoje glasovalne pravice, se zdi poteza APE kot nekakšen popravni izpit nepremišljenih zakonov. Vodstvo Renaulta si želi ohraniti svoj položaj, država pa bo s svojimi glasovalnimi pravicami njihove predloge na bližnji skupščini delničarjev preprečila.
Precej hujši vihar je pred dvema tednoma povzročila izjava predsednika nadzornega sveta skupine Volkswagen. Ferdinand Piëch, doslej podpornik šefa Volkswagna Marina Winterkorna, je v intervjuju za politični tednik Spiegel dejal, da sta se med seboj oddaljila. Kaj je s tem mislil, sicer ve samo on, a na hitro sklicani vrh nadzornega sveta je Piëcha prisilil, da je ta podpisal podporo Winterkornu in mu obljubil podaljšanje pogodbe kot prvega moža še po letu 2016.
Vsi, ki so se doslej kakorkoli že seznanili s Piëchovim načinom razmišljanja (in vladanja), seveda ne verjamejo, da je zdaj Winterkorn varno v sedlu.
V obeh primerih pa je zanimivo, da se predstavniki lastnikov skušajo vmešavati v vodenje podjetij. To precej spominja na razmere v naših državnih podjetjih! Kot da bi dobili navodila, kako se to dela, iz taborov slovenskih političnih strank, ki so se v tej ali oni koaliciji v zadnjih petih vladah obnašale kot prvinski vir nestabilnosti.
Da tak način upravljanja ni ravno zdrav za delovanje podjetij, je sicer vsem jasno. Prav zato pa je toliko bolj čudno, da se zdi, kot da se virus nekvalificiranega obnašanja pri upravljanju podjetij po Evropi hitro širi.
Če bi bil sarkastičen, bi zapisal, da smo Slovenci končno začeli neki trend.
A bi se vsi takšnih trendov morali sramovati.