Stopničke v Jesolu z zlomljenim zapestjem - Marko Ukota - Moto Magazin

Stopničke v Jesolu z zlomljenim zapestjem

September za mnoge predstavlja čas vrnitve v šolske hodnike, za nas pa je pomenil konec poletne pavze in končno nova dirka. Po dveh mesecih smo lahko ugotovili kaj smo od treniranja v vročini odnesli in to tudi pokazali na progi.

8. 9. 2010

Poleti večina ljudi logično sklepa, da je ob veliki vročini čas za morje. Primorci (vsaj nekateri) pa smo se morja že nekoliko naveličali in smo zabavo raje iskali na progah. Priznam, da nisem bil zelo navdušen, ko sem se v kombinezon oblačil pri 38°C, vendar ne more biti vedno vse z rožicami postlano.

Dva tedna pred dirko sem na treningu padel in si poškodoval zapestje. V bolnici ga je zdravnik pretipal in ugotovil, da ni hujših bolečin ali oteklin in me poslal na slikanje. Preučil je sliko in bil popolnoma prepričan, da je mogoče zlomljeno, kljub temu, da sem ga lahko zmerno premikal in ob pritiskanju na kosti ni bilo bolečine. Odredil mi je gips, kar pa je bilo zelo sitno, če sem hotel trenirati. Čez 2 dni sem zato šel do osebne zdravnice po napotnico za bolnico, za drugo mnenje. V bolnici jim ni bilo jasno zakaj bi rad gips odstranil, vendar so me poslali na ponovno slikanje. Spet je bil suspekten zlom, vendar sem jih prepričal naj mi gips odstranijo, namreč ni bilo več hujših bolečin.

Tisti konec tedna sem šel na trening in razen rahle sitnosti na skokih me zapestje ni motilo, na dirki prav tako.

Verjeti ali ne, zdravniki so se zmotili.

Teden pred dirko smo se spomnili, da sploh še nismo rezervirali sobe za vikend. Jesolo je turistično mesto in poleti se gredo vsi namakat na tamkajšne peščene plaže, zato pa so bile vse možne varjante z zmernimi cenami zasedene. Edina možnost je še bila šotorizacija, zato smo pač našli šotor in iz kleti povlekli davno pozabljene spalne vreče. No jaz sem raje vzel Turbomaximus, da lahko vsaj pozicije menjujem.

Kot ponavadi je bil prosti trening z offroadom v soboto. Dnevnica je 40€, kar ni ravno drobiž, vendar so mi kolegi iz kluba pokazali svoj trik za šparanje. Ob plačilu dobimo večjo nalepko, ki jo moramo nalepiti okoli zavorne cevi. Oni jo enostavno razpolovijo in zalepijo tako, da na daleč izgleda običajna nalepka, prepognjena na pol. Zadeva dejansko deluje, saj redar na vstopu ne kontrolira zelo natančno. Nosili so celo skenerje in printerje s seboj, vendar se zadeva ni obnesla.

Trening je šel skozi brez kakih dramatičnih dogodkov iz moje strani, ob koncu dneva se je le nekdo poškodoval in progo zapustil v rešilcu. Kot ponavadi je odprto od 10ih do 4ih, kar je ravno dovolj treniranja za en dan. Po tej uri se proga uporablja za najem gokardov, kar pa traja do jutranjih ur. 10min gokardiranja je 15€, na progi pa je stalno po 10 ljudi. Lahko izračunate, da progam ne gre slabo, res škoda, da jih je zaradi par sitnih domačinov vedno manj.

Zvečer smo spekli čevape, se pretepali v Street Fighterju in kasneje zlezli v šotore, kjer smo ob nežnih melodijah Benassija iz bližnje žurke zaspali.

Zjutraj smo kot po tradiciji opravili z birokracijo in prevzeli transponderje, ki smo jih namestili na motor. Temu je sledil ogled offroada, ki pa nas je malo presenetil. Lastnik je bil prejšnji večer zelo pogumen z zalivalniki, zato je bilo vse blatno in na notranjih linijah še luže. No vsaj prahu ne bo.

Prva vožnja v dnevu je pripadala razredu Rookies in kot ime namiguje, niso ravno asi na vasi. Takoj se jih je nekaj okopalo v blatu, drugi pa so poletali na prvem ovinku izven offroada, ki je bil posledično umazan.

Ko smo prišli mi na vrsto je bilo že malo bolje, če smo se namreč držali določenih linij, je bil offroad vozen. Prvi ovinek je bil sicer še vedno brez oprijema, vendar less grip - more fun (ko ni treba nardit dober cajt), pa še par dobrih fotk je tam nastalo.

Ponovno sem zbral denar za nove gume, prednjo sem namestil v soboto po treningu, zadnjo pa pred kvalifikacijami v nedeljo. Tokrat sem vzel mehko gumo, saj temparature niso bile visoke in z offroadom jo ne cefra. Vse kvalifikacije sem imel prvo štartno mesto, zadnji krog pa je le uspelo Zanonu prevzeti pole position. Bil je 4 desetinke hitrejši kar ni nedosegljivo, na tretjem mestu pa sonarodnjak Saražin s 7 desetinkami zaostanka. Nove gume so res fajn zadeva.

Pred dirko sem ugotovil, da sem spet naredil brihtno potezo in pozabil štarter doma. To je dejansko zatič, s katerim se pred štartom prednji del zatakne v nižjo pozicijo, s čimer se premakne težišče naprej in dol, kar seveda pomeni, da se lahko bolje pospeši (zadeva se odblokira ob prvem zaviranju).

Štart je bil zaradi tega problematičen. V prvi dirki mi je še nekako uspel (to pomeni da me je samo prva vrsta prehitela) in v prvem ovinku sta se dva pred mano (Saražin in Vanin) s komolci podrgnila. Uspelo mi je priti mimo Saražina, vendar ne mimo Vanina. Ta me je še par krogov oviral, nakar sem ga prehitel na offroadu, kjer sem vzel notranjo linijo in ga pač zaprl. Zanon je med tem nabral kakih 5s prednosti. Do konca dirke sem se mu počasi približeval, vendar ne dovolj hitro, da bi ga ujel.

Prva tri mesta smo tako zasedli Zanon, jaz in Saražin. Zelo sem bil zadovoljen z najboljšim krogom, ki je bil le 1 sekundo slabši od najboljšega v Top kategoriji. Saražin je sicer z izboljšavo nastavitev dosegel najboljšega med nami, ki pa je bil le 2 stotinki boljši od mojega. Zanon je bil desetinko slabši, četrti najboljši čas pa je bil za skoraj sekundo slabši.

V drugi vožnji se mi štart ni toliko posrečil, saj me je tudi druga vrsta prehitela. Tako sem se znašel na 7. mestu po prvem ovinku. Do vstopa v offroad sem prilezel do 5. mesta, v naslednjih krogih pa do tretjega. Dejansko sem prehitevanja opravil na offroadu, kjer so ponavadi vsi z mano pometali. Takrat sta bila Saražin in Zanon že nekoliko naprej, zato sem jih skušal dohiteti. Oba sta bila seveda hitra, zato mi do konca dirke ni uspelo priti zraven, sem pa prišel na cilj 2 sekundi za Zanonom, 4 za Saražinom, ki je drugo vožnjo zmagal. Za mano pa je četrti prišel z več kot 10 sekundami zaostanka. Spet smo prvi trije imeli najboljše kroge v 2 desetinkah, četrti pa slabo sekundo počasneje.

Dan je tudi popestril Air Show, namreč so letala nad nami izvajala akrobacije, vključno s slovitimi Frecce Tricolori.

Na koncu sem tako pristal na 3. mesto, z boljšimi štarti bi morda bilo bolje, bomo pač videli na zadnji dirki. Drugi je bil Saražin, zmagal je pa ponovno Zanon. Z uvrstitvijo sem le zadovoljen, predvsem zaradi časov, ki so se veliko izboljšali, pa tudi "zlomljeno" zapestje me ni omejevalo. Čaka nas še zadnja dirka oktobra, ki bo spet v Jesolu in obeta se dobro tekmovanje.

Velika zahvala gre seveda generalnemu sponzorju CPK Racingu in Motulu, ki maže moje verige in ventile. Brez njih bi si zapestja lomil le s skirojem.

FOTO: Supermoto.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri