Spomnim se, kakšen đumbus je nastal med motoristi, ki jih zanima avanturizem, ko je KTM napovedal LC8 Adventure. "Končno bo GS dobil pravo konkurenco, " s(m)o bili pametni v debatah na štiri oči in tistih prek tipkovnice.
BMW namreč s svojim grdim račkom po imenu GS dominira v segmentu potovalnih enduro motociklov odkar pomnim pa še malce dlje. Preverjen stroj, premišljena zasnova in do uporabnika izredno prijazen karakter so mu v letih prinesli zaupanje tistih motoristov, ki jim fura do Obale ni dovolj.
Potem pa je svoj pohod v taisti segment napovedal KTM, strah in trepet puščavskih relijev, renome v terenskem motociklizmu in oh in sploh v očeh endurašev edina znamka, ki bi pa utegnila bavarcem ukrasti krono. Jim je uspelo?
Ne in ja.
Zakaj, a LC8 ni dober?
Že že dober, kaj dober, odličen! Ampak če vprašate mene, niti slučajno ne sodita v isti razred. Po tem, ko sem na turi po Balkanu imel možnost preizkusiti oba, BMW-ja R 1200 GS ter KTM-a 990 Adventure S, mi je to še bolj jasno. Zakaj, boste rekli, saj imata podobno prostornino, podobno (dvovaljno) zasnovo motorja in tudi oba sta potovalni enduri, kajne?
O, pajade - razlika je ogromna! Lastniku modrega oranžni ne bo všeč, ker je motor (v primerjavi z modrim) preveč odziven, ker je sedež neudoben, ker je vetrna zaščita slabša, ker nima sistema proti zdrsu pogonskega kolesa in elektronsko nastavljivega vzmetenja, ker . .
In obratno, lastniku oranžne pošasti bo bavarec prevelik, na terenu nevozen, premalo eksploziven in preveč, hm, kardanast. In tako dalje.
Že berem misli:
- ljubiteljem BMW-jev: kaj kaj kaj, moj GS gre po terenu super, kardan je zakon, ker ga ni treba mazat, motor je naravnost fantastičen . .
- KTM-ovcem: z mojim LC8 lahko naredim tisoč kilometrov, pa me ne boli rit, kdo pa rabi elektronsko nastavljivo zmetenje, to je za stare fotre . .
Ampak tako pač je: BMW je še vedno neprekosljiv požiralec asfaltnih kilometrov, pa tudi terena se ne brani, dokler se voznik VOZI in ne DIRKA. In v tem grmu tiči zajec: tudi KTM je dober potovalni motocikel, malo manj udoben in elektronsko podkrepljen, ampak zato zabaven, ko se jezdecu zahoče peljati po zadnjem kolesu, skočiti čez kakšne stopnice, ali pa po dakarsko zaprašiti makadamsko cesto.
KTM je torej BMW-ju ukradel le tiste motoriste, ki so BMW-je vozili zato, ker druge izbire pač ni bilo. V splošnem pa menim, da sta to preveč različna dvokolesna stvora, da bi ju direktno primerjali. Če bi bilo treba narediti črto pod primerjalnim testom teh dveh strojev, bi bil v veliki dilemi. Tako kot Danijel, s katerim sva večkrat zamenjala najina konjička in potem debatirala, kateri je boljši. Povsem odvisno od tega, kaj bi z motorjem radi počeli!
Da bi videli, no, slišali, večerno debato ob pivu dveh ljubiteljev BMW-jev in dveh zapriseženih KTM-ovcev. Marsikdo bi pomislil, da si bodo po vseh kletvicah (v srbščini, kar je še posebno sočno) kar med večerjo izpraskali oči, ampak ne, tak je pač njihov način pogovora oziroma zaj**ancije.
Ja, reportaža iz fure še pride, pa video tudi, lagano . .
Foto: Mika Kneževič, Danijel Sedič
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol