Po poškodbi na superšportni motor – osebna izkušnja s Hondo CBR 1000 RR - Blog - Moto Magazin

Po poškodbi na superšportni motor – osebna izkušnja s Hondo CBR 1000 RR

V urah, ko so oči ljubiteljev motošporta uprte v Aragon, kjer se bo Rossi manj kot mesec dni po zlomu noge usedel na MotoGP dirkalnik, objavljamo osebno izkušnjo novinarja Davida Stropnika, ko se je po poškodbi desne roke prvič zapeljal po dirkališču.

Po poškodbi na superšportni motor – osebna izkušnja s Hondo CBR 1000 RR (foto: Peter Kavčič) Peter Kavčič
22. 9. 2017

Po motociklistični poškodbi se vedno pojavlja dilema ali se sloh še vrniti na motor in to na kakšnega?  Superšportniki so tukaj običajno med zadnjimi izbirami, a vendar imejo nekaj prednosti. Tudi če se jih kroti s težko gibljivimi prsti desne roke.

Oprijem z nogami

S poškodovano roko je percepcija vožnje motocikla nekoliko drugačna in čeprav superšportni motocikli na prvi pogled niso najprimernejši za ne povsem funkcionalne okončine, imajo vendar nekaj prednosti. Na takšnih vozili je teža telesa v veliki meri na rokah, a upravljanje motocikla je v večji meri z nagibom kot krmilom, kar vožnjo vsekakor olajša. Pri tem vsekakor pomaga mehek predel, ki ga ima Honda na stiku kolen z motociklom, tako za nagibanje kot občutenje motorja pa tudi za razbremenitev rok.

Zaviranje z enim prstom

Pospeševanje s polnimi plinom 1.000-kubičnega superšportnika nikakor ni hvaležno delo, če ni možen dober oprijem krmila, a po drugi strani dobra vetrna zaščita olajša vožnjo tudi pri višjih hitrostih. Kaj pa v drugi smer? Med zaviranjem? Agresivne zavore športnih motociklov, ki za upravljanje potrebujejo le en prst, so v tem smislu prednost. Natančna nastavitev odmika zavorne ročice pa tudi. Priznajmo, da je čoper, ki omogoča zaviranje z zadnjo nožno zavoro, v tem smislu seveda najprimernejši.

Še posebno pa vse skupaj olajšajo sodobne tehnološke rešitve: nastavljivo zaviranje s pogonskim agregatom na najvišji stopnji pri neagresivni vožnji praktično sploh ne zahteva uporabe zavore. Nadzor zdrsa pogonskega kolesa pa ne zahteva hitrih in krepkih reakcij rok in tudi ne pripravljenosti leve roke na ročici sklopke. V tem smislu je več kot uporaben tudi pripomoček za prestavljanje brez uporabe sklopke, t.i. »quick-shifter« .

Odnos do hitrosti

Na nekaj pa tehnične rešitve in elektronika ne morejo vplivati: odnos do hitrosti. V tem smislu superšportni motocikel s slabimi tremi sekundami do hitrosti 100 in šestimi do 200 in končno hitrostjo okoli 300 kilometrov na uro verjetno ni najprimernejši. Ali pa je prav zato dobro sredstvo za terapijo?!

David Stropnik
novinar POP TV

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri