Test: Husqvarna TE 449 - Testi - Moto Magazin

Test: Husqvarna TE 449

Pod BMW-jevo roko tudi Husqvarna ni več taka, kot smo jo poznali. Je drugačna, ampak dobra, celo odlična v mnogo pogledih.

16. 3. 2011

Komentar obiskovalca na youtubu pod videom novega enduro stroja TE 449: »Kdaj opaziš, da je Husqvarno kupil BMW? Ko motocikli postanejo grdi.« Khm. Mi ne bomo rekli, da je grd. Pa ne zato, ker si ne bi upali, ampak zato, ker smo motocikel videli, gledali in čutili v živo. Tudi Marko, ki se je ob prvih fotografijah zgražal nad vizualno spremembo, je bil po 15-minutnem krogu navdušen. Je pa novi TE (ponujajo tudi 511-kubično različico) nenavaden, to pa ja. In pogum, da se proizvajalec oddalji od ustaljenih tirnic, cenimo – kam pa bi prišli, če bi le spreminjali grafike in menjali barve? Glejte, številni pravijo, da so BMW-ji z GS-om na čelu grdi, pa gre vseeno za prodajno zelo uspešne dvokolesnike. Torej?

Ja, drugačna je, tale nova Huska. Namesto enostavne prednje luči je ta zdaj agresivno našpičena in (beemvejevsko) nesimetrična, prednji blatnik sledi dizajnu in je postal širši, z drugačno rešitvijo ojačitve na najbolj obremenjenem delu (če ne veste: prilepljeno blato lahko z lastno težo med vožnjo čez drn in strn zlomi plastiko), rdeča stranska plastika je izdelana iz enega kosa in namesto tradicionalno husqvarnasto zašiljenega zadnjega dela je zdaj tam široka lopata. Pa ta širina sploh ne moti; niti med vožnjo niti takrat, ko motocikel ročno prestavljamo v blatnem grabnu, je pa ročaj pod sedežem preveč spredaj in premajhen, da bi koristil pri tem fitnesu, zato je treba poprijeti pod (umazan) blatnik ali pa na zadnjem delu namestiti širok trak prav v ta namen.

Zadek je korenito spremenjen zaradi posode za gorivo, ki se (tako kot pri G 450 X) skriva pod zadnjim delom motocikla, nekako pod voznikovo ritjo. Zato je sedež lahko raven vse do glave okvirja, kar zagotavčja več kot dovolj prostora za gibanje in presedanje med vožnjo. Odprtina za gorivo je tako zdaj ZA sedežem (in ne V njem, kot v G 450 X) , tik poleg pa je zazijala nenavadna luknja. A? !

Odprtina je tam zato, da se voda in blato ne bi zadrževala okrog odprtine posode (torej, da svinjarija odteka), a je po drugi plati odprta tudi nasprotna pot, torej da nesnaga pride izpod kolesa skozi odprtino na zadnji blatnik in okrog čepa. Njeno odpiranje je zaradi plitve izbokline težje kot pri klasičnih posodah pa tudi prahu in blata je tam neprimerno več, tako da se ta rešitev ne zdi tako zelo smiselna, kot so nas želeli prepričati na uradni predstavitvi. Ima pa posoda za gorivo pod sedežem seveda svoje prednosti: zračni filter je postavljen višje in bolj spredaj, kjer zajema čistejši zrak, teža (gorivo) pa se je premaknila nižje in bližje težišču motocikla. Manjši del posode je prozoren in viden z boka, in kadar je ta polna, enduraš ve, da ima na zalogi vsaj še dva litra goriva. Kar, glede na to, da na majhni armaturki seveda ni indikatorja količine goriva, pride prav.

Ja, digitalni števček je zelo majhen in poleg vsega še skrit za pletenicami, kadar voznik na motociklu sedi. Kadar pač ne vozi v stoječem položaju, kot se za enduro spodobi. Položaj za dvignjenim krmilom je bil na Husqvarni, ki je sicer v lasti mehanika in dirkača Jožeta Langusa, tako rekoč idealen. Stopalke so po občutku zaradi kar velikega motorja malenkost bolj narazen, sicer pa je motocikel med nogami ozek in omogoča zelo neomejeno gibanje naprej in nazaj. Moteče visoko je bila postavljena stopalka zadnje zavore, tudi namestitev ter dolžina prestavne ročice nista bili idealni. Za primerjavo: pri KTM-u SXC 625 je ta od stopalke oddaljena 16, 5, pri TE 449 pa le 15 centimetrov, zato boste vsi, ki živite na veliki nogi (in zato nosite velike motokros škornje), iskali alternativo ali pa jo vsaj premaknili višje. Še to: os prestavne ročice je skrita na zadnjem delu motorja.

Motor z elektronskim vbrizgom goriva vžiga odlično. Tudi po tem, ko je dlje časa stal na mrazu, je vžgal brez motoristove pomoči z ročico plina. Zasuk ključa (ja, ima kontaktno ključavnico) in dotik gumba zaganjalnika sta dovolj za oživitev brbotajočega ropotanja skozi športni izpušni lonec. Ta je del paketa in namenjen le dirkaški uporabi, z originalnim loncem pa TE 449 ustreza vsem predpisom, ki določajo, kaj se lahko vozi po cesti in kaj ne. Zvok je drugačen od japonskih 450-kubičnih bombnikov in tudi od KTM-ovega ter, zanimivo, bližje prav zvoku modela prejšnje generacije TE 450.

Že ko smo pred tremi leti na primerjalnem testu vozili BMW-ja G 450 X, se nam je zapisalo, da je enovaljnik zelo prožen in prijaznejši do uporabnika od konkurenčnih. Nima značilnega eksplozivnega sunka ob hitrem odpiranju ročice za plin niti ne zbezlja brezglavo v najvišjih vrtljajih. Je prožen, uporaben in neutrujajoč, skupaj z dobro čutno sklopko in s skrajšanim prestavnim razmerjem (en zob manj spredaj) pa se je izkazal kot odličen plezalec. Prav neverjetno je, kakšne vzpone zmore, ne da bi motorista vrglo na hrbet. Enduraši, saj poznate: ozko gozdno vlako nenadoma zapre podrta smreka in je treba obviti . . No, pri takih plezarijah se 449 obnese odlično, spet po drugi plati pa je motocikel kar visok (sedež) in na splošno velik, večji od KTM-ovih EXC z okvirjem iz motokrosa, zato nižjeraslim hard endurašem svetujemo tehten premislek. Še bolje – preizkus! Tudi med hitrimi spremembami smeri se čuti velikost, če pretiravam – okornost nove hard enduro rakete. Namig: če vam diši lahkotnost, se ozrite za novo TE 310 . .

Najbolje pa se na Kayabino vzmetenje (juhu! ) postavljeni stroj obnese na razbrazdanem terenu ali na hitrih odsekih. Odlično sledi skalnati ali pomrznjeni blatni podlagi, ohranja stabilnost in daje zanesljiv, varen občutek. K temu pripomore (vsaj tako pravijo pri Husqvarni in po naši izkušnji bo res nekaj na tem) sistem CTS (Coaxial Traction System) oziroma pogonski zobnik, postavljen v osi zadnje nihajke. Lepo gre, res lepo.

A nemška roka še vedno ni dovolj močno udarila po italijanski mizi. Žice pri termostikalu na hladilniku so izpostavljene in slabo zaščitene, stiki plastik na zadnjem delu niso najbolj natančni, pritrdilni vijaki stranskih plastik so izpostavljeni blatu, Izpušni lonec pa se povsem odkrito nastavlja udarcem. Ja, take malenkosti marsikoga motijo in lahko celo odvrnejo od nakupa.

Zdaj čakamo tekmovalno sezono: na svetovnem enduro prvenstvu jo bo vozil motokrosist z enduro izkušnjami, Alex Salvini, vsaj ena pa se bo borila tudi v državnem prvenstvu v enduru in crosscountryju*. Pa da vidimo!

* Miha Špindler je z TE 449 že zmagal prvo dirko slovenskega prvenstva v crosscountry-ju.

besedilo: Matevž Hribar, foto: Aleš Pavletič

Iz oči v oči - Peter Kavčič

Hm, trakcija je tisto, kar me je presenetilo, in to zelo pozitivno. Motor je izredno prožen in idealen za enduro, saj ni presurov, zato je vrtenja zadnje gume v prazno bistveno manj. Izredno dobro pleza v hrib in je stabilen na hitrih kolovozih. Presenečajo tudi zavore, nekoliko manj pa položaj prestavne ročice in stopalke zadnje zavore, ki preveč štrlita navzven.

Koliko stane v EUR?

Dodatna oprema testnega motocikla:

Preklopna ročica sklopke 45 EUR

Ščitnik rok Acerbis (komplet) 90 EUR

Distančniki za povišanje krmila 39 EUR

Husqvarna TE 449

Cena osnovnega modela: 8.999 EUR

Cena testnega vozila: 9.173 EUR

Tehnični podatki

Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, 449, 6 cm3, štiri ventili na valj, kompr. r.: 12 : 1, elektronski vbrizg goriva Keihin D46, električni zagon.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni, pomožni okvir iz lahke litine.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 240 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive teleskopske vilice Kayaba ? 48, 300 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik Kayaba, 300 mm giba.

Gume: 90/90-21, 140/80-18.

Višina sedeža od tal: 963 mm.

Minimalna razdalja od tal: 335 mm.

Posoda za gorivo: 8, 5 l.

Medosna razdalja: 1.490 mm.

Teža (brez goriva): 113 kg.

Zastopnik: Avtoval, Grosuplje, 01/781 13 00, www.avtoval.si, Motocenter Langus, Podnart, 041/341 303, www.langus-motocenter.si, Motorjet, Maribor, 02/460 40 52, www.motorjet.si.

HVALIMO

prožen, uporaben motor

zanesljivo prižiganje motorja

stabilnost čez grbine in pri hitrosti

vzmetenje

zavore

oprijem pri vožnji navkreber

ergonomija, počutje za krmilom

namestitev ročičevja zadnjega vzmetenja ('vage')

GRAJAMO

odprtina v zadnjem blatniku

namestitev vijakov za pritrditev bočnih plastik

prekratka prestavna ročica

pletenice zakrivajo pogled na armaturno ploščo

nenatančni stiki plastike

izpostavljen izpušni lonec

velikost motocikla za manjše voznike

ali težji teren

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri