Lahko se pohvalim, da sem bil o dogajanjih v koprskem Tomosu vedno dobro obveščen. Največkrat neuradno.
Pred dolgimi leti, ko mi je zadišal bencin, sem pogosto hodil viset na tovarniško ograjo oprezat za dirkalniki in novostmi, ki so jih Tomosovi fantje preizkišali na preizkusni stezi.
Kasneje so kaj povedali znanci, ki so bili tam zaposleni. Pač tematika živih pogovorov istomišljenikov.
Tudi za delo na novem avtomatiku sem slišal, toda pozno. Šele nekako sredi poletja.
In nič več.
Tudi videl ga nisem, dokler ni zasijal v luči reflektorjev.
Naslednjega dne je stekel tekoči trak in proizvodnja prvih dvesto colibrijev!
Podrobnejši test si oglejte v PDF obliki.