Aktualno: Šanghajski križanci

'Sports utility vehicle' je ameriška skovanka, ki je ponekod že povsem nadomestila našo oznako terenec. Na začetku je bil dvom, ali je sprememba oznake sploh potrebna, morda upravičen, zdaj pa se vedno bolj izkazuje, da ima večina današnjih priljubljenih SUV zelo malo pravih terenskih lastnosti. Zato torej SUV. A zdaj tudi to ni več dovolj. BMW je svojega X5 opremil z oznako SAV – 'sports activity vehicle', kasneje se je za X6 pojavila še oznaka CAV – 'coupe activity vehicle'. Zdaj je najrazličnejših oznak še več, avtomobilom, ki združujejo lastnosti najrazličnejših do zdaj uveljavljenih oblik in uporab, pa večina nameni oznako križanci.

Citroën Wild Rubis

Letošnja avtomobilska razstava v Šanghaju konec aprila je bila zelo plodna s takšnimi novostmi. Prav kitajski trg je zdaj tisti, kjer vsa svetovna avtomobilska industrija pričakuje največji napredek. Če sicer oblikovno kitajski okus še ne narekuje novih gibanj, pa jih vsekakor smer, v katero se giblje ponudba novosti. Prav na Kitajskem je tudi najhujša bitka za pridobivanje novih kupcev, ki se bodo odločali za premijske avtomobile. Na novem trgu se bodo lahko za premijske kupce potegovale tudi znamke, ki do zdaj to niso bile. Ena takih je na primer Citroën. Francozi so veliko prepozno ugotovili, da je prihodnost avtomobilizma zunaj Evrope, zato zdaj s toliko prizadevnejšim delom poskušajo nadoknaditi zamujeno. V Šanghaju je zato Citroën s svojo premijsko linijo DS predstavil študijo Wild Rubis. Ta napoveduje serijskega križanca (imel naj bi oznako DSX), ki bo najprej (nekaj več kot leto dni) na voljo prav na Kitajskem. Križanec ima oblikovno sicer precej jasno podobo, in tudi katere avtomobile so pri Citroënu imeli za vzornike, ni težko ugotoviti. Zdi se, da jim je bil prvi vzornik Audijev Q5. Seveda pa je Citroënov glavni oblikovalec Thierry Metroz študiji dodal dovolj svojih zamisli, da je Wild Rubis zbudil kar precejšnjo pozornost in predvsem sprejemljive odmeve pri kitajskih kupcih. Tudi nekateri okraski, ki se zdijo evropskim opazovalcem bolj ali manj nepotrebni, bodo Kitajci najbrž z veseljem sprejeli (kromirana maska, prekinjanje bočnih ploskev s prelomljenimi linijami in vdolbinami). Citroën sicer ni še nič konkretnega povedal o tem, s kakšnimi motorji bo ponudil serijsko novost, Wilda Rubisa pa naj bi poganjal bencinski dvolitrski turbomotor, pri štirikolesnem pogonu pa za zadnji kolesi skrbi elektromotor.

Volkswagen Cross Blue Coupe

Volkswagen je 'generalist', torej množična znamka, a se hkrati trudi, da bi lahko izrabljal svoj ugled in avtomobile prodajal po višjih cenah kot neposredni tekmeci, da bi zanje lahko zaračunaval nekaj več, torej dodatno premijo. Da lahko prodrejo v premijsko ponudbo, so pri Volkswagnu dokazali s Tiguanom, ki je naletel na izredno dober sprejem pri kupcih. Ta pristop bodo v prihodnosti še precej razdelali, namig glede različno velikih različic Tiguana pa sta predstavili novi študiji: tista iz Detroita z imenom Cross Blue in naslednja iz Šanghaja z oznako Cross Blue Coupe. Oblikovalsko se na specifičen način tudi ta dva avtomobila navezujeta na Audija Q5, a le, če ju sodimo po enostavnosti potez in izraznosti nekaterih osnovnih elementov. Zanimivo je prav to, kako lahko pri tej največji nemški znamki brez uporabe veliko okraskov vedno znova ponudijo še dovolj drugačnosti pri karoserijah svojih novosti. Seveda je že zunanjost obeh modelov Cross Blue napoved, kakšen bo videz novega srednje velikega Volkswagnovega SUV-a. Nastal bo na novi platformi z modularnimi sestavnimi deli in prečno postavljenimi pogonskimi stroji (MQB), a z dolžino skoraj pet metrov bo tudi največji primerek avtomobila na tej platformi. Čez približno leto in pol lahko prav za ameriški in azijski trg pričakujemo serijskega sedemsedežnega Crossa Blue in njegovo nekoliko bolj športno oziroma kupejevsko različico.

BMW Concept X4

Oblikovalski pristop pri BMW po odhodu 'revolucionarja' Chrisa Bangla vzbuja precej manj odklanjanja, kot ga je bilo mogoče zaslediti z Banglovo najpomembnejšo stvaritvijo – prejšnjim rodom Sedmice. Ko se je leta 2008 pojavil X6, s(m)o sicer nekateri še vsi začudeni pripomnili: Bangle se vrača. A X6 je najbolj razdvajal mnenja zaradi svoje velikosti in robatosti, ki je tudi kupejevsko oblikovani zadek ni mogel omiliti. Concept X4, BMW-jeva novost s salona v Šanghaju, zdaj uveljavlja še več prijetne oblikovne estetike in manj nastopaštva, ki sta se zdela največji težavi X6. Concept X4 bo že prihodnje leto izgubil svoj dodatek oznake, X4 bo za kupce postal značilen terensko-kupejevski križanec (ali po BMW-jevo CAV). Tako kot že X6 si bo najbrž tudi X4 večino strank pridobil v državah zunaj Evrope, a BMW je tako in tako že zdavnaj ugotovil, da Evropa ni pravi teren za terence, in je izdelavo skoraj vseh svojih X-ov prenesel v ZDA. X4 se s svojimi 4,648 metra dolžine, 1,915 metra širine in 1,622 metra višine (in medosno razdaljo kar 2,810 metra) uvršča med večje avtomobile, a bo vseeno manjši od X6, vsekakor pa dober tekmec najrazličnejšim novostim, tudi Porschejevemu Macanu. Sicer pa se zdi zanimivo tudi dejstvo, da si pri BMW zdaj že kar četrtina vseh kupcev izbere njihove modele z oznako X, no, Porsche proda že več kot polovico avtomobilov, ki jim pravimo SUV.

Mercedes-Benz Concept GLA

Mercedes-Benz je tudi že spoznal pomembnost kitajskega trga, a so se do zdaj prav tam spopadali z različnimi težavami in prav tako kot globalno padli le na tretje mesto med tremi največjimi premijskimi znamkami. Tudi zaradi takih težav je vodstvo znamke naredilo odločilen korak pri svoji oblikovalski usmeritvi – od precejšnje enostavnosti oblike so se obrnili k poudarjenim oblinam mišičnjakov, kakršna sta najnovejša A in CLA. V isto smer in na enaki platformi je oblikovan in skonstruiran tudi novi GLA, katerega predhodnica je študija z istim imenom, ki so jo najprej pokazali prav kitajski javnosti. Serijski GLA bo prvič na ogled na septembrski avtomobilski razstavi v Frankfurtu. Zunanjost bo predvidoma ostala skoraj povsem nespremenjena, notranjost šanghajskega Concepta GLA pa je precej bolj futuristična, kot bo tista za običajne kupce. Osnovna razlika je že v tem, da bo seveda namenjen petim potnikom, pa tudi sicer se zdi, da bo ta, po novem najmanjši Mercedesov SUV ponujal skoraj toliko prostora kot nekaj večji GLK. A je med vsemi tokrat predstavljenimi SUV GLA najmanjši. Za obliko je seveda poskrbela nova ekipa oblikovalcev, katere član je tudi Robert Lešnik, avtor CLA, in jo vodi Gorden Wagener. S povsem drugačnim pristopom ter spreminjajočimi se vbočenimi in izbočenimi ploskvami na avtomobilih, ki iščejo poudarke dinamike in moči (na primer poudarjena linija na zadku), naj bi Mercedes po novem pridobil več kupcev. S svojimi 4,38 metra se GLA po velikosti uvršča v novo generacijo križancev in terencev, kakršna sta navsezadnje Mokka ali Yeti. Toda Mercedesovo vodstvo si obeta povsem drugačne kupce, saj bo cenovno kar precejšnja razlika. Utemeljevala jo bo ponudba najrazličnejših dodatkov, predvsem elektronskih pripomočkov, pa tudi precej bolj premijske notranje opreme. GLA v šanghajski študijski različici poganja dvolitrski bencinski turbomotor (211 'konj'), za prenos moči pa skrbita sedemstopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Pričakujemo lahko precej bolj pestro motorno in pogonsko opremo, ki so jo prvič predstavili z novim razredom B, saj tudi ta četrta Mercedeova novost (po B, A in CLA) temelji na skupni platformi – tudi s prečno postavitvijo pogonskih strojev s podobnim potencialom razvoja, kot je tista, ki jo je sicer nekaj kasneje za številne svoje novosti predstavil tudi Volkswagen.

Pojav štirih zanimivih in s serijsko resničnostjo zelo sorodnih študij križancev in SUV-ov na šanghajskem salonu je tako dokončno utemeljil, kam se bo vsaj delno razvijala svetovna avtomobilska industrija. Če se spomnimo še zahtevkov izpred nekaj let, ko so bili težki in veliki avtomobili že skoraj kriva vera, čim manjša poraba pa zapoved, je vse to povečevanje, napihovanje in večanje mase avtomobilov nekaj povsem drugega. Ali kupci res to hočejo?

besedilo Tomaž Porekar foto tovarne

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol