Medtem ko bencinski avtomobili okolje najbolj onesnažujejo s svojim delovanje, pa električni avtomobili to počno na številnih drugih področjih.
V skrbi za okolje se zadnja leta največ govori o izpustih škodljivih toplogrednih plinov (novih) avtomobilov, zaradi česar so klasično gnana vozila običajno v precej slabšem položaju pri odločevalcih. Električni avtomobili namreč v zrak ne izpuščajo nobenih škodljivih emisij, zaradi česar se zdijo okolju povsem prijazna. A dolgoročno gledano to še zdaleč ni res. Tudi električna vozila namreč očitno niso povsem ogljično nevtralna.
To je nedavno razkrila organizacija Green NCAP, ki sicer preučuje vpliv novih avtomobilov na okolje, predvsem z vidika njihove učinkovitosti ter količine izpustov. Tokratna raziskava pa je bila nekoliko bolj obsežna. Pripravili so namreč pregled količine izpustov izbranega vozila skozi celotno njegovo življenjsko dobo.
Po ocenah organizacije življenjska doba vozila traja v povprečju 16 let ali 240.000 kilometrov. V raziskavi so nato zajeli 67 vozil, za katere so zbrali podatke v zadnjih dveh letih, pri tem pa so upoštevali izpuste, ki jih predstavlja proizvodnja samega vozila, proizvodnja baterijskih sklopov pri elektrificiranih avtomobilih, izpusti, nastali zaradi izgorevanja goriva med vožnjo, vzdrževanje, proizvodnja in dobava pogonske energije ter sposobnost recikliranja vozila, ki seveda vozilom govori v plus.
Izkazalo se je, da so rezultati med klasično in električno gnanimi avtomobili pogosto zelo primerljivi. Spodnja tabela recimo kaže, da je v segmentu C BMW serije 1 s klasičnim bencinskim motorjem daleč najbolj okolju škodljiv, saj tekom življenjske dobe proizvede okrog 55 ton CO2. Dizelsko in plinsko gnana Škoda Octavia Combi 2.0 TDI in Seat Ibiza 1.0 TGI CNG sta na drugi strani precej bolj prijazna in skoraj primerljiva s hibridno gnano Toyoto Prius. Razlika med Octavio in Volkswagen ID.3 PRO 150 kw pa je na drugi strani kakih šest ton v prid Volkswagna, kar pa je manj, kot bi morda mislili pred objavo rezultatov.
Preberite še: Dokaz: dizli so lahko energijsko učinkovitejši in (pogojno) čistejši od hibridov
Zanimivo pri vsem skupaj je tudi, da je Volkswagnova proizvodnja že v osnovi precej bolj okolju škodljiva še preden so v računici upoštevane baterije, škodljiva pa sta tudi pridelava ter transport električne energije, na kar okoljevarstveniki opozarjajo že dolgo časa. Prav tako je celo malenkost bolj onesnažujoče vzdrževanje takšnega avtomobila.
Hkrati se je izkazalo, da so večji električni avtomobili lahko opazno bolj okolju škodljivi, kot manjši bencinsko ali dizelsko gnani modeli. To nenazadnje dokazuje tudi primerjava Ford Mustanga Mach-E in pa precej manjšega Peugeota 208 1.5 HDI. Še več, Po ocenah organizacije bo povprečna Škoda Octavia 2.0 TDI v svojem življenjskem ciklu v ozračje spravila manj CO2 (42 ton) kot Mach-E (46 ton), v tem času pa bo na vseh korakih porabila manj energije kot recimo Volkswagen ID.3 Pro 150 kw (164 proti 185 megavatnih ur). Celotno tabelo učinkovitosti vozil si lahko ogledate na tej povezavi.
Omenjena raziskava je sicer pokazala, da so izpusti električnih vozil v veliki meri odvisni tudi od proizvodnje elektrike v posamezni državi. Tako bo ob trenutnih razmerah Volkswagen ID.3, prodan na Švedskem, na tak ali drugačen način v zrak izpustil manj kot 30 ton CO2, na Poljskem pa preko 60 ton. A dejstvo je, da električni avtomobili pod črto le niso tako okolju prijazni, kot se morda zdi na prvi pogled.