Razkrivamo: kaj bo prineslo japonsko-bavarsko sodelovanje? Pozdravimo BMW Z5 in Toyoto Supra.

BMW in Toyota sta že konec leta 2011 podpisala sporazum o sodelovanju na več področjih. Prav sodelovanje z BMW je bilo ena od prvih stvari, ki jih je na vsak način hotel doseči takrat novi predsednik Toyote, vnuk ustanovitelja Aikio Toyoda.

Razkrivamo: kaj bo prineslo japonsko-bavarsko sodelovanje? Pozdravimo BMW Z5 in Toyoto Supra. (foto: Bojan Perko) Bojan Perko
14. 2. 2017

Potem, ko so Bavarci že kmalu začeli dobavljati turbodizelske motorje za nekatere evropske modele japonskega velikana, drugi dve področji ostajata manj vidni. Vsaj za zdaj. Eno od njih je razvoj pogonskih delov avtomobilov na gorivno celico, drugo pa konstrukcija dveh športnih avtomobilov.

Sta to Z5 in Toyota Supra?

Slednja v končni obliki že lahko vidimo, če se podamo na kakšen res odročen kraj na severu Evrope ali pa ob dirkaško progo na Nürburgringu, kjer skorajda vsi svetovni izdelovalci preizkušajo bolj športne avtomobile. Tam so iznajdljivi fotografi v objektive že ujeli dva športna avtomobila, za katera lahko sklepamo, da gre za BMW Z5 in Toyoto Supro. Obe novosti, ki ju bomo na kakšni avtomobilski razstavi verjetno videli na začetku leta 2018, sta že dokaj podrobno znani, le to še ni povsem jasno, ali bo BMW res uporabil oznako Z5 ali se bo raje odločil za eno števko nižje, torej Z4; novost pač zamenjuje dosedanjega Z4.

Ta BMW ni prinesel ravno rekordnih prodajnih številk, posledica neuspeha pri kupcih pa bo preobrat glede strehe tega pravega roadsterja. Novi bo namreč spet imel platneno streho. Oblikovalsko se bo naslonil na novejšo linijo zunanjosti, a z dokaj enostavnim potekom linij na bokih in proti zadku. Notranji konci ozkih žarometov pa se stikajo s precej vitko masko. V prednjem odbijaču bodo tri odprtine za zrak, njihova velikost pa odvisna od različice.

Nova platforma z zadnjim pogonom

Za naslednika Z4 in kooperantsko Toyoto so pri BMW zasnovali novo platformo, seveda z zadnjim pogonom, pri kateri bo veliko lahkih materialov, tako da bodo težo avtomobila znižali pod 1,5 tone. S tem bodo tudi motorji imeli lažje delo. Novi Z5 bo v močnejši različici imel trilitrski vrstni turbobencinski motor z okoli 325 'konji', nekoliko manj zmogljiv bo dvolitrski štirivaljnik, seveda z več turbinskimi puhali kot pomoč za polnjenje zgorevalnih prostorov. Za zdaj ni dokončnih podatkov, da bi Z5 dobil tudi različico z oznako M, a vseeno si jo lahko predstavljamo – s turbo motorjem in z več kot 400 'konji'. Ni še tudi jasno, ali bo Toyota za BMW prispevala pogonski del za hibridno različico.

Kljub skupnemu razvoju bosta avtomobila dovolj različna

Vsekakor bo Supra glede videza povsem drugačen avto kot Z5. Na voljo bo izključno kot kupe, njegovo osnovno obliko z zelo dolgim motornim pokrovom ter motorjem, nameščenim vzdolžno sredinsko, torej za prednjo osjo, pa je že napovedala študija FT-1, ki so jo predstavili pred tremi leti v Detroitu.

Zmogljivejša Toyotina različica bo z motorjem iz Lexusovih modelov GS in LS, kjer bodo bencinski V6 turbo motor kombinirali z dodatnim elektromotorjem, kar naj bi bilo dovolj za zmogljivost slabih 400 'konjev'. Za manj zmogljiv hibridni pogon lahko pričakujemo povsem novo Toyotino zasnovo pravkar v Detroitu predstavljenega 2,5-litrskega bencinskega štirivaljnika v kombinaciji z elektromotorjem (kakršen je namenjen novi generaciji Camryja).

"Made in Slovenija"?

Za oba avtomobila je predvidena izdelava pri Magni Steyr v Gradcu, o čemer je kanadski dobavitelj avtomobilov in sestavnih delov že pred časom sklenil posebno pogodbo, o tem pa prvi pisal graški dnevnik Kleine Zeitung. Priprave za izdelavo so sicer že stekle, eden od rezultatov Magninega povečanega števila izdelkov iz graške tovarne pa je širjenje njenih zmogljivosti k nam v Hoče pri Mariboru.

A za zdaj kaže le, da bi tam morebiti lahko lakirali nekatere sestavne dele iz lahkih materialov za več različnih Magninih graških izdelkov. Z5 in Supra torej nista predvidena za izdelavo pri nas, saj je tudi njun prihod na trg predviden za konec letošnjega leta ali začetek leta 2018. Do tedaj pa bo v Hočah pripravljena le začetna lakirnica – znajo pa tam lakirati dele zanju.

Tomaž Porekar
risba: Bojan Perko

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri