50 let hitrosti in 6 imen, ki so zaznamovala slovenski avtomoto šport

Dirkanje je bilo pri Slovencih vedno zelo priljubljeno in dirkači, ki so dosegali dobre rezultate v tujini ali vladali na domačih dirkah, niso bili redki. Izbrali smo pet imen, ki so zaznamovala zadnjih petdeset let dirkanja pri nas, in poiskali najbolj zanimive trenutke zadnjih petdesetih let.

6. 2. 2017

Več obdobij gorske dirke na Gorjance

Gorske dirke so bile v Sloveniji priljubljene že od leta 1926, ko so prvo izpeljali po strmi in ovinkasti cesti na stari prelaz na Ljubelju. Bile so pravi preizkus poguma dirkačev in takratne avtomobilske tehnike. Po drugi svetovni vojni so tam prevladovali motoristi, avtomobilisti pa so leta 1969 lahko prvič dirkali na gorski dirki na Gorjancih. Dve leti pozneje je bila tudi del državnega prvenstva Jugoslavije. Ko so leta 1973 zaradi nesreč na motociklističnih dirkah prepovedali hitrostne prireditve, je vse do devetdesetih let dirka na Gorjance zamrla.

V Ilirski Bistrici od lokalnega šova do evropske dirkaške klasike

Pravi razmah pa so gorske dirke doživele šele po osamosvojitvi Slovenije. Leta 1995 je Miro Gardelin v Ilirski Bistrici pripravil prvo izvedbo svoje gorske dirke na cesti proti Šembijam, ki se je v naslednjem desetletju zapisala med klasike evropskega gorskohitrostnega avtomobilizma. Leta 2007 je prvič štela za evropsko prvenstvo. Čeprav se je v zadnjih letih iz prvih organizacijskih vrst umaknil Gardelin, dirka še vedno tradicionalno poteka in velja za steber evropskega gorskohitrostnega prvenstva.

Škofja Loka gostila prvi slovenski reli za DP Jugoslavije

Čeprav so relije v Sloveniji organizirali že konec šestdesetih let in je bil reli Loka kot prvi vključen v državno prvenstvo takratne Jugoslavije. Prvič so ga organizirali že leta 1977, vseboval pa je zahtevne ceste po Gorenjski. Prej so jih uporabili že za Alpsko vožnjo, pozneje pa tudi za prireditve, kot sta bila nekdanji reli Kompas in današnji reli Železniki.

Reli Saturnus so poznali vsi

Za največji razvoj priljubljenosti avtomobilskega športa je poskrbel reli Saturnus. Prvič so ga organizirali oktobra leta 1978, na začetku osemdesetih pa je hitro pridobival mednarodno kakovost. Leta 1985 je bil prvič vključen v evropsko prvenstvo, tri leta pozneje pa še v močno avstrijsko državno prvenstvo. Med vozniki so reli štirikrat dobili Brane Kuzmič, Franz Wittmann in Vaclav Pech, s sedmimi zmagami pa je bil najuspešnejši avstrijski sovoznik Jorg Pattermann.

Vrhunec svoje slave je reli doživel sredi osemdesetih let, ko ga je po uradnih ocenah obiskalo okrog 180 tisoč ljudi in se je uvrstil v vrh športnih dogodkov v Sloveniji. Prav letos prvič po letu 1978 imena Saturnus ni bilo več na koledarju državnega prvenstva, njegov status v evropskem pokalu FIA pa Slovenija še drži. Tovarna Hella Saturnus Slovenija, ki je pred skoraj 40 leti reli ustanovila, dirke danes finančno ne podpira več.

Na mariborskem letališču je v 70. letih vozilo več kot 100 dirkačev

V nasprotju z reliji in gorskimi dirkami v Sloveniji v zadnjih 50 letih ni bilo konstantnih organizacij cestnohitrostnih dirk, kar je bila neposredna posledica pomanjkanja ustreznega objekta. Mariborsko letališče je leta 1978 gostilo prvo slovensko cestnohitrostno dirko, ki je štela za DP takratne Jugoslavije. Vozilo je 87 voznikov, dve leti pozneje jih je bilo tam na startu že 137.

Winkelhock junak spektakla na ljubljanski obvoznici

Prvi vrhunec cestnih dirk je leta 1992 predstavljala dirka na ljubljanski obvoznici, ki je privabila okrog 30 tisoč gledalcev in zanimivo druščino dirkačev na čelu z zvezdnikom nemške serije DTM in nekdanjim voznikom F1 Joachimom Winkelhockom. S tovarniškim BMW M3 je bil razred zase, a je kljub veliki prednosti znal pokazati vse svoje mojstrstvo in navdušil publiko.

Prenos krstne dirke na Mobikrogu prek Eurosporta

Drugi vrhunec cestnohitrostnih dirk je bil na dirkališču Mobikrog v Cerkljah na Dolenjskem, kjer je jeseni leta 2000 potekala zadnja dirka takratnega evropskega cestnohitrostnega prvenstva Euro STC. Vozile so tovarniške ekipe Alfe Romeo, Audija, BMW-ja, Honde, dirko pa je neposredno prenašal tudi Eurosport.


Aleš Pušnik je bil osmi na reliju Monte Carlo

Mariborčana je v mladih letih navduševala eleganca baleta, a prav tako tudi adrenalin bencinskih hlapov motociklov in avtomobilov. Dolgo je imel ob boku legendarnega Jovice Palikovića sloves večno drugega dirkača. Trenutka, ko ga je na dirki na Sljeme le premagal, se še danes živo spomni. »Želja postati najboljši in zmagati je bila nepopisna. Ko prideš na vrh, postaneš ti tarča vseh mlajših voznikov. Še danes se živo spomnim vseh napetih trenutkov pred startom dirk,« pravi Pušnik, ki si je moral prvega Renaulta Gordinija kupiti še sam, pozneje pa je kot prvi Slovenec ob sodelovanju novomeškega IMV-ja in Renaulta dobil poltovarniški dirkaški material. Leta 1973 je vozil na reliju Monte Carlo, kjer je bil s startno številko 232 na enem izmed 'brzincev' skupno kar osmi. Mednarodno kariero mu je preprečila huda prometna nesreča v Nemčiji, vseeno pa je pozneje v letih 1974, 1975 in 1977 postal skupni državni prvak Jugoslavije v reliju. Ob največjih uspehih sta bila njegova sovoznika Rok Freyer in Rudi Šali.

Franci Jerančič je testiral dirkalnik F1

Priimek Jerančič je v Sloveniji že desetletja povezan z bencinskimi športi. Zgodba se je začela leta 1969, ko je Franci Jerančič s fičkom odpeljal prvi reli v Ajdovščini. To je bilo komaj dve leti po opravljenem vozniškem izpitu. Po končanem služenju vojaškega roka je med ogledom dirke formule 1 v avstrijskem Zeltwegu kupil razbit dirkalnik formule Ford, pozneje pa je v Veliki Britaniji spoznal še legendarnega Johna Surteesa. Ta mu je leta 1976 v Goodwoodu omogočil testiranja svojega dirkalnika formule 1.

Surtees je želel Jerančiča spraviti v takratno formulo 8, čakalnico za vstop v elitno avtomobilsko serijo, a denarja v domačem gospodarstvu za tak podvig ni bilo. Leta 1982 je bil s Šustrom na evropskem prvenstvu cestnohitrostnih dirk 14. skupno in prvi v razredu, kariero pa je končal leta 1989. Pozneje je skrbel za zelo uspešni karieri v kartingu svojih otrok Nine in Domna, še danes pa prek Lotusove karting ekipe skrbi za talentirane dirkače.

Dagmar Šuster, 26-kratni državni prvak

Dagmar Šuster se je začel z avtomobilskim športom ukvarjati že leta 1975. Bil je dolgoletni kolumnist Avto magazina, v karieri je odpeljal več kot 400 dirk in osvojil 26 naslovov državnega prvaka. Šuster je še danes, to je 41 let po začetku športne kariere v avtomobilizmu, direktor nacionalne krovne Zveze za avtošport AŠ2005. »Z dirkalnim avtomobilom sem prvič nastopil šele pri 29 letih in še to bolj za šalo. Toda vztrajal sem 27 let in odpeljal 455 dirk ter na njih dosegel več kot 100 zmag. Več kot pol življenja sem posvetil avtošportu,« pravi Šuster.

Na začetku športne poti je vozil tudi relije, a največje uspehe je dosegel na gorskih- in cestnohitrostnih dirkah. Še posebej na tistih za evropsko prvenstvo, kjer je vozil že leta 1977. To so bile večinoma vzdržljivostne cestnohitrostne dirke, ki so bile dolge okoli 500 kilometrov in so trajale štiri ure. En avtomobil sta vozila dva dirkača. Šuster je bil leta 1982 s Francijem Jerančičem v Audiju 80 14. skupno in prvi v razredu, leta 1986 pa z Nemcem Petrom Seiklom 11. skupno. Leta 1983 je bil Šuster tudi član tovarniške ekipe Alfe Romeo, ki je takrat osvojila naslov evropskega prvaka med proizvajalci. Večino naslovov državnega prvaka je Šuster sicer osvojil v času samostojne Slovenije, zadnjega med njimi leta 2001 na cestnohitrostnih dirkah.

Andrej Vidic: "Usedel sem se za volan in ga postavil 'počez'."

Andrej Vidic je začel dirkati tri leta po izidu prvega Avto magazina, leta 1976 pa je bil prvič državni prvak. Skupno je vrh državnega prvenstva Jugoslavije krojil kar 12 let. Bil je desetkratni državni prvak, od tega je devet naslovov osvojil v reliju. Leta 1976 je s priljubljeno Stoenko osvojil naslov tako v reliju kot tudi na cestnohitrostnih dirkah, kar mu je prineslo laskav naslov avtomobilista leta.

»Spomini na začetke so še danes zelo lepi. Takrat sem pomagal Martinu Česnju pri fotografiranju testnih avtomobilov za revijo. Usedel sem se za volan in ga postavil 'počez'. Spomnim se, da so stroški za dirkanje že v času moje kariere skokovito naraščali. Mi smo začeli s Fički in Stoenkami, deset let pozneje so v vrhu dirkale že tovarniško pripravljene specialke,« pravi Vidic, ki se je leta 1971 s Saabom 96 V4 podal tudi na maratonski reli Monte Carlo. Na maratonski uvodni etapi iz Aten do Monaka je peljal mimo Ljubljane, a zaradi tehnične okvare odnehal že pred prvimi hitrostnimi preizkušnjami.

Brane Küzmič in njegova Turbo Petka

Brane Küzmič je bil prvi slovenski avtomobilski zvezdnik v nekdanji Jugoslaviji, saj je vrhunec njegove športne kariere sovpadal z naraščanjem priljubljenosti in kakovosti takratnega relija Saturnus. Čeprav je v avtomobilski šport vstopil šele pri 28 letih, je hitro dosegal uspehe. Leta 1982 je kot prvi Slovenec zmagal na reliju za evropsko prvenstvo, pozneje pa je v športnem programu IMV-ja in Renaulta nasledil Pušnika.

Za Renault je najpogosteje vozil na relijih za EP v vzhodni Evropi. V letih 1985 in 1986 je bil 11. oziroma 12. v skupni razvrstitvi evropskega prvenstva v reliju. Najbolj prepoznaven je postal z vožnjami Renaulta 5 turbo skupine B, ki je imel sredinsko postavljen motor in pogon na zadnji kolesi. Küzmič je štirikrat zmagal na reliju Saturnus, kar osemkrat je bil tudi državni prvak Jugoslavije v skupni razvrstitvi. Športno pot je sklenil leta 1992, pozneje pa se je posvetil izobraževanju slovenskih voznikov in šoli varne vožnje.

Darko Peljhan: "Spomnim se, kako nevarni so bili takratni dirkalni avtomobili."

Darko Peljhan je s športno kariero in uspehi povzročil pravi bum avtomobilskega športa v Idriji, ki je že več kot 20 let ena od osrednjih valilnic mladih dirkačev in je obenem desetkrat gostila tudi samostojni reli državnega prvenstva. Peljhan je kariero leta 1990 začel kot sovoznik pri Miranu Kacinu v Autobianchiju. Leto pozneje sta zamenjala vlogi v njunem naslednjem avtomobilu Volkswagnu Golfu G60 Rallye.

Peljhan je zmagal na prvem reliju državnega prvenstva v samostojni Sloveniji. Skupno je šestkrat postal državni prvak Slovenije v reliju, leta 1995 pa s Kacinom tudi prvi Slovenec na cilju relija za svetovno prvenstvo. »Spomnim se, kakšni amaterji smo bili leta 1990 in kako nevarni so bili takratni dirkalni avtomobili. Pa ne zaradi varnostne kletke, bolj zaradi takrat precej slabše gradnje avtomobilov. Prav tako so ljudje ob 'brzincih' takrat dirke dojemali bolj pozitivno kot danes,« se spominja Peljhan.

besedilo: Gregor Pavšič
foto: Uroš Modlic, Gregor Pavšič

KRONOLOGIJA


1965: Prvo DP Jugoslavije v kartingu.
1968: Prvo DP Jugoslavije v reliju.
1970: Ljubljana gosti EP v kartingu (100 cm3).
1971: Prvo DP Jugoslavije v gorskih dirkah.
1972: Marijan Kaučič državni gorski prvak Jugoslavije (do 850 cm3).
1973: Motociklistična nesreča v Škofji Loki, prepoved hitrostnih dirk do leta 1978.
1975: V Hajdošah pri Ptuju odprli prvi kartodrom v Jugoslaviji.
1977: Reli Loka vključen v DP Jugoslavije.
1978: Maribor gosti cestnohitrostno dirko za DP Jugoslavije.
1978: Prvi reli Saturnus.
1982: Dagmar Šuster in Franci Jerančič 14. skupno in prva v razredu v EP turnih vozil.
1985: Reli Saturnus prvič za evropsko prvenstvo.
1986: Dagmar Šuster in Nemec Peter Seikel skupno 11 v EP turnih avtomobilov.
1993: VN Slovenije za turne avtomobile na ljubljanski obvoznici.
1994: Matjaž Tomlje tretji v razredu na 24-urni dirki v Le Mansu.
1995: Darko Peljhan in Miran Kacin prva Slovenca na cilju relija za SP v Monte Carlu.
2000: Ustanovna skupščina Zveze za avtošport AŠ2005.
2002: David Rotar sedmi na EP v kartingu.
2007: Gorska dirka v Ilirski Bistrici prvič na koledarju EP.
2009: Zveza AŠ2005 polnopravno sprejeta v FIA.
2010: Andrej Jereb in Miran Kacin deseta skupno na reliju Monte Carlo (IRC).
2011: Aleš Prek kot prvi Slovenec evropski gorski prvak (kategorija I).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri