Nesreče na avto-moto dirkah

Lahko bi dali v rubriko 'Saj ni res, pa je! ', a na žalost je čista resnica. V Sloveniji se dandanes dogaja, da dirkača, ki ima nesrečo na dirki, naš sodni sistem preganja zaradi neprilagojene oziroma prehitre vožnje!

14. 5. 2009

Zadnjič klepetava z našim kolumnistom Vladimirjem Stankovičem, ki nastopa s formulo F3000 na gorskih dirkah po vsej Evropi, in mi mimogrede navrže: »A veš, da me sodno preganjajo zaradi tiste nesreče na gorski dirki v Trbovljah? Saj veš, tiste, kjer sem zdrsnil s ceste na ograjo, ob tem pa nesrečno zadel še dva funkcionarja.«

Čeprav je minilo že tri leta od tiste nesreče, mu seveda pritrdim, saj je nesreč s poškodbami na dirkah v naših krajih zelo malo. »A veš, da mi hoče tožilka podtakniti neprilagojeno oziroma prehitro vožnjo? « nadaljuje 41-letni Stankovič, ki dirka že 20 let. »Kaj? ! ? « je bil moj (ne najpametnejši) odziv, a v tistem trenutku mi zdrava kmečka pamet pač ni dala, da bi odreagiral drugače.

Nato sva še enkrat podoživela tisti nesrečni dan. Stankovič je bil tik pred zmago, ko se je v tretji vožnji ulilo kot iz škafa. Seveda je v takih razmerah težko upravljati tudi počasnejše avtomobile, kaj šele 500-'konjsko' in peresno lahko formulo F3000.

V hitrem levem ovinku je prišlo do splavanja, strokovno imenovanega tudi akvaplaning, in Stankovič je lahko le nemočno opazoval, kako je njegova formula F3000 zlezla na obcestno varovalno ograjo. Ob drsenju po njej je na žalost zadela še dva funkcionarja ob stezi, ki sta se skrivala za ograjo pod dežniki, in ju poškodovala.

Nato mi pove, kakšno je nadaljevanje te zgodbe na sodišču. Tožilka: »Ali ste krivi? « Stankovič: »Seveda sem kriv, saj sem jaz vozil tisto formulo. Vendar . . « Tožilka: »Torej je kriv dež? « Stankovič: »Dež ni kriv, je pa pripomogel k nesreči.« Tožilka: »Organizator? « Stankovič: »Ne.«

Da zgodbo skrajšamo, tožilka in sodnica sta vrtali v smislu, nekdo pač mora biti kriv. Potem se je pogovor, ki se ga ne bi sramoval moj štiriletni sin, nadaljeval s teorijo, da je Stankovič po cesti, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, vozil s hitrostjo več kot 170 km/h. Aha, prehitra ali neprilagojena hitrost. To bo to, so si najbrž predstavljale predstavnice našega sodnega sistema.

Zdrava kmečka pamet pravi, da je dirka namenjena dirkanju. Torej priti od točke A do točke B (v našem primeru starta in cilja) v najkrajšem možnem času. Zato je cesta zaprta, zato so ob stezi funkcionarji in redarji, zato so na startu reševalci in gasilci, zato ima dirkač ogromno varnostne opreme (čelada, podkapa, kombinezon, negorljivo dolgo spodnje perilo, rokavice, dirkaški sedež, pettočkovni varnostni pas, varnostni lok, gasilni aparat) in ne nazadnje tudi narejen tečaj za dirkaško licenco, ki vključuje vprašalnik tudi glede varnosti na stezi in ob njej (zastave! ). In ker je to dirkanje, mu tudi merijo čas. Moj štiriletni sin to že razume.

Zaradi velike hitrosti je zato statistično večja verjetnost, da se na dirki zgodi nesreča, čeprav imam ob poslušanju vsakodnevnih poročil o pripetljajih na navadnih cestah občutek, da ta statistika ne drži. Zato mora organizator (pravzaprav izvajalec, saj po navadi organizator lahko le zagotovi denarna sredstva, tekmo pa izpelje kdo drug) pred začetkom prireditve narediti tako imenovani varnostni načrt, pri katerem sodeluje tudi policija.

V tem načrtu je točno napisano, kje poteka steza, kje bodo reševalne službe, koliko in kje bodo stali redarji in funkcionarji itd. Skratka, nič ni prepuščeno naključju, saj je varnost na prvem mestu. A če se zgodi nesreča, potem je razlika med tem, ali je poškodovan gledalec (ki je, recimo, stal na dovoljenem in zato teoretično varnem mestu) ali službujoči funkcionar, ki je plačan in usposobljen za to delo.

V Stankovičevem primeru sta bila poškodovana funkcionarja ob stezi, zato bi lahko nesrečo primerjali z nogometom, ko igralec brcne žogo in poškoduje sodnika. Skratka: oba sta vedela, zakaj sta tam, kako ta igra poteka in sta bila za to tudi usposobljena. Iskati krivca v teh primerih je nesmiselno. Druga stvar je poškodba gledalca.

Če se nesreča zgodi na nedovoljenem mestu, nosi gledalec (vsaj po zdravi kmečki pameti) del krivde, del krivde pa se pripiše organizatorju (izvajalcu), saj ni poskrbel za njegovo odstranitev. Če pa je gledalec stal na predpisanem (dovoljenem) mestu, potem mu pripada odškodnina.

Zgolj za ponazoritev naj povemo, da je reli Saturnus zavarovan s 30 oziroma 100 tisoč evri. Ali kot natančno piše v letošnjem dodatnem pravilniku dirke, »prireditelj z zavarovalno polico zagotavlja tekmovalcem kritje civilne odgovornosti proti tretjim osebam v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ki jo povzročijo posadke tretjim osebam za stvari do višine 30.000 evrov in za osebe 100.000 evrov, vendar le na trasi hitrostnih preizkušenj.« Zadnji del odstavka je specifika relija, gorske dirke tega nimajo.

Kakšno možnost ima torej dirkač, da se lahko primerno zagovarja na sodišču proti zadevam, ki so le izgubljanje časa oziroma zapravljanje davkoplačevalskega denarja? Za mnenje smo povprašali Petra Marca, ki je predsednik Sveta voznikov.

»Kolikor jaz vem, se še noben dirkač ni obrnil na Svet voznikov po pomoč, niti pravno niti katero drugo. Bi bilo pa pametno, da se o teh zadevah čim prej pogovorimo in določimo, kako lahko pomagamo našim voznikom, « je dejal Marc. Veliko bolj konkreten je bil pri odgovorih direktor avtomobilske zveze AŠ 2005 Dagmar Šuster.

»To je popolna neumnost tožilstva, da ne rečem popolni kretenizem. Stankovič v tem primeru nikakor ne more biti kriv, kar mi lahko verjamete iz dveh razlogov. Prvič, bil sem na mestu nesreče takoj po dogodku, zato poznam dejstva iz prve roke, in drugič, iz kazenskega prava sem magistriral, zato mi svoje teorije le težko prodajajo.

AŠ 2005 je prav gotovo zainteresirana stranka v tem primeru, da prikažemo absurdnost tega postopka in dobimo priložnost povedati, da je odgovornost dirkača za nesreče skrajno omejena. Mnenje, da dirkač v nobenem primeru ne more biti kriv, je namreč napačna.

Če je pred vožnjo, recimo, pil alkoholne pijače ali užival nedovoljena poživila, potem se lahko sodišče upravičeno sklicuje na zavestno malomarnost ali celo namerni naklep. A to je v Stankovičevem primeru izključeno, zato tu ni dilem, « je dejal magister Šuster, ki je hkrati pristavil, da sodnim procesom (kazenski so menda odprti še trije, civilnih pa je še kar nekaj) sledijo in bodo po potrebi poklicali na pomoč tudi odvetniško pisarno Čeferin, s katero sodelujejo.

V naši avtomobilski zvezi pa tudi razmišljajo, da bi poleti predstavili nov statut in športni pravilnik AŠ 2005, kjer bo jasno zapisan člen, da je organ AŠ varuh dirkača.

Dogodkom na sodišču bomo pri Avto magazinu še sledili in upajmo, da rubrika 'Avto-moto šport' ne bo postala 'Saj ni res, pa je! '

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič, Saša Kapetanovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri