Kajti če je verjeti evropskim birokratom, bo Evropa od leta 2035 svetel zgled vsemu okoljsko ozaveščenemu svetu. Tistim redkim packam, ki ne sprejemajo evropske viteške odločnosti in pionirske vloge na poti v čisti svet, pa bo Evropa kot nekakšna zvezda severnica svetila in jih usmerjala na edino pravo pot proti zeleni prihodnosti ...
Ste zaznali kanček sarkazma? Upam. A v tem uvodu je še kaj več kot le sarkazem – tudi nemoč, začudenje, strah, razočaranje ... Vse to me je prevevalo po tisti seji Evropskega parlamenta, ko so poslanci potrdili rigorozni predlog svežnja Fit for 55. O katerem seveda tudi pišemo v reviji, ki jo berete.
Saj vem, da smo in sem večkrat pisal o tem, da je nasilna in agresivna sprememba zakonov in pravil povsem neproduktivna in lahko vodi tudi do neljubih bližnjic, ko so akterji stisnjeni v kot (se še spomnite afere Dieselgate?). Pa je to le eden od neljubih stranskih učinkov. Kje pa so še gospodarski učinki ene najmočnejših evropskih gospodarskih panog (14,6 milijona ljudi je zaposlenih v tem sektorju), ki je postala vodilna v svetu (EU je drugi največji proizvajalec vozil na svetu). Zdaj pa se bomo prostovoljno prvi odrekli tradiciji in nakopičenemu inženirskemu znanju! Kar slišim, kako se menedžerjem ameriških in kitajskih korporacij smeji ... Ob tem je Evropa spet bolj papeška od papeža – nobene zaščite domače proizvodnje, nobenih selektivnih institucionalnih spodbud za proizvajalce. ZDA ima že skoraj leto dni v veljavi za nekatere sporni akt IRA, ki proizvajalce spodbuja v investicije v ZDA z mešanico bogatih subvencij in restriktivnih zakonov (40 odstotkov izdelanih sklopov mora biti iz ZDA, denimo).
Kje so še socialno-ekonomski učinki tega početja? Celotna zgodba še ni jasna, bo pa, ko bodo znamke začele množično odpuščati odvečne delavce (Ford je že napovedal odpuščanje 3800 delavcev). Ker proizvodnja vozil BEV pač zahteva precej manj ljudi. Ki jih v tako kratkem času ne morejo prerazporediti. Da ne omenjam večne drame s polnilno infrastrukturo, ki je v Evropi precej škrbasta. No, v Nemčiji, Franciji in še kje morda ne. Poskusite pa srečo na jugu ali vzhodu Unije.
Sem omenil cenovno spiralo? Nisem? Tisti, ki ste zadnje leto v procesu nakupa avtomobila, vas je ob dvigu cen gotovo spreletaval srh. A to ni še nič. Ko bo sprejet nov okoljski standard Euro7, bodo cene še poskočile, saj bodo morali proizvajalci še bolj zategniti izpuste – ne glede na dejstvo, da bomo tem motorjem že čez slabih deset let mahali v slovo. Nesmiselno. In tako dalje in tako naprej. Tudi v Sloveniji še ni nobene strategije, kako nadaljevati; kako zagotoviti vzdržen prehod na elektromobilnost, kako zagotoviti pravico do vzdržne osebnostne mobilnosti, kaj je z jasnim prevozom ... In od kod manjkajoča energija. Spet je vprašanj več kot odgovorov.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol