Izvirni Bugatti Aerolithe bi bil danes vreden med 100 in 150 milijonov dolarjev.
Morda ste že slišali za Bugatti Aerolithe, eno največjih skrivnosti avtomobilskega sveta, ki je neznano kam izginil leta 1936.
Avtomobil, predstavljen leto poprej na avtomobilskem salonu Earl's Court v Veliki Britaniji, je opravil en sam cesti preizkus, potem pa so ga na pariškem avtomobilskem sejmu zavrnili, kar je Bugattiju onemogočilo prodajo.
Domneva se, da je bil za časa druge svetovne vojne uničen, njegovi deli pa so se uporabili v vojni vihri.
Obstajajo le načrti zavornega pedala in rešetke hladilnika, kar je bilo skorajda edino, s čimer si je lahko pri stvaritvi novega Aerolitha pomagal ljubitelj klasičnih avtomobilov David Grainger.
In pa 11 fotografij, na katere se je lahko skliceval. Seveda se je znašel pred vse kaj kot lahko nalogo, a to kanadskega avtomobilskega restavratorja ni ustavilo na poti do cilja.
Ekipa s sedežem v Bradfordu v kanadskem Ontariu je dala fotografije digitalizirati, pri čemer so zgodovinarji motorjev natančno preučili vsako podrobnost.
Po mesecih dela in številnih poskusih je ekipi le uspelo dobiti natančne mere izvirnega starodobnika, zaradi česar so lahko izračunali dimenzije do zadnjega milimetra.
Uporabili so modificirano šasijo Bugatti Type 57 skupaj z motorjem in podvozjem, ogrodje pa so izklesali s pomočjo magnezijeve zlitine, s katero so rokovali tudi pri Bugattiju v tridesetih letih minulega stoletja.
Zlitina je veliko bolj krhka od sodobnih mešanic, kar pomeni, da je bilo posamezne trakove treba segreti na 800 oz. 900 stopinj Celzija, zato je celoten postopek spremljala tudi vrsta požarov.
Nato so posamezne elemente zakovičili skupaj, da so dobili zapletene krivulje karoserije v slogu art deco. S pomočjo osrednje 'hrbtenice' avtomobila so karoserijo okrepili.
Veliko uganko je predstavljala tudi barva, saj so bile fotografije, ki so jih imeli na voljo črno-bele. S pomočjo poznavanja Bugattijevih modelov in proizvodnje iz 30. let minulega stoletja so prepoznali prvotni odtenek.
Nič manj težav niso imeli s pnevmatikami. Tiste s fotografij namreč pri Dunlopu že vrsto let ne izdelujejo več, kar pomeni, da je morala ekipa obnoviti to različico pnevmatik.
Za dokončanje replike vozila Bugatti Aerolithe je bilo potrebno kar desetletje raziskav, rezultat pa je nadvse avtentična replika, ki doseže (tako kot izvirnik) najvišjo hitrost 64 km/h.
Izvirni Bugatti Aerolithe bi bil dandanes vreden nekje med 100 in 150 milijoni ameriških dolarjev, za repliko pa je novi kupec moral odšteti nekaj več kot 5 milijonov.
Preberite še: Na dražbi bo iskal novega lastnika ta nekdanji avtomobil pokojne kraljice Elizabete II.
Morda vas bo zanimal tudi pogovor, ki ga vodi Borut Pahor
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol