Poglejte, kaj se skriva v njeni garaži. Bi ji pripisali kaj takšnega?!
Igralka Maja Martina Merljak v svoji garaži skriva Royal Green BMW Z3. Privlačnega kabrioleta, v katerega se je zaljubila na prvi pogled, a se v zadnjem času z njim le poredko odpelje na izlet.
Zato pa jo nanj vežejo prenekateri prekrasni spomini, ki so dober argument na tehtnici, ko beseda nanese na prodajo.
Če se ne motim, ste ponosna lastnica BMW Z3. Kako je ta lepotec prišel v vaše roke?
Kupila sem ga pred več kot desetletjem in njemu se lahko zahvalim, da sem po nesreči spet dobila samozavest in veselje do vožnje.
Kupila sem ga za svojo dušo, saj po omenjeni nesreči več mesecev nisem imela želje voziti. Ko pa sem našla tega, sem se zaljubila. BMW Royal Green, dvosed s pogonom na zadnja kolesa, me s svojim videzom še danes pritegne.
A kljub temu to ni avtomobil, ki ga družinski človek hrani v svoji garaži, saj dveh otrok in psa vanj nikakor ne moreš namestiti. (smeh)
Sprva je bil to moj prvotni avtomobil, dandanes pa ga vozim le šest mesecev v letu, ob posebnih priložnostih. Mojemu partnerju kabrioleti sploh niso všeč, v resnici pa ga zna ceniti le moja najboljša prijateljica.
Z njo sva v tem avtomobilu spisali kar nekaj lepih spominov, a kaj, ko živi na Kanarskih otokih in le enkrat ali dvakrat letno pride v Slovenijo, da narediva kak »giro«.
Otroka ga sicer obožujeta, a se ne smeta voziti naokrog.
Torej se je znašel v nemilosti, da najde novega lastnika?
No, razmišljam, da bi ga obdržala še toliko, da postane prvi avtomobil mojih sinov.
Moj brat me je namreč prepričal, da je avto vedno varen, nevaren je le voznik. Tudi čustveno se zelo težko ločim od njega, zato v resnici še ne vem, kaj bom z njim.
Vaš sin ga je nekoč poimenoval kar po risanem junaku, imam prav?
Da, Strela McQueen. (smeh) Zdaj je te risanke že malo prerastel, a kljub temu sem vesela, da se avtomobila še nisem prehitro znebila.
Ko sta predlani moja starša ostala brez avtomobila, sta se naokrog vozila kar z mojim BMW.
Bila sta navdušena, pa tudi dobro jima je pristajal. Res je lep, kmalu bo postal starodobnik (letnik 1998), a ljudje kar ne morejo verjeti, da je toliko star. Gre za neko brezčasno lepoto!
Kateri je bil najljubši izlet, ki ste ga naredili z njim?
Uh, veliko jih je bilo. Enkrat v začetku sem nahecala partnerja in sva se zapeljala v Brda. Pa izlet, ki sva ga ob nakupu naredili z mojo najboljšo prijateljico.
Takrat je še živela na ladji in bila zatorej deset mesecev na leto odsotna, a ko je prišla v Slovenijo, sva si dali duška.
Sedli sva za volan in se odpeljali na Kolpo kampirat.
To je bilo pet nepozabnih dni. Človek bi si mislil, da bova že celo pot klepetali, a je bilo tako magično, da sva le pustili, da nama je veter mršil lase, ušesa pa so nama napolnile melodije z radia.
Čvekati sva začeli šele, ko sva postavljali šotor ob Kolpi. (smeh)
Kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Mamin Peugeot 405 rdeče barve. Na žalost sem ga dokaj hitro karambolirala, v precej nesmiselni nesreči. V resnici je šlo za situacijo, na katero te v avtošoli niti ne opozorijo, zato sem bila kar malček jezna.
Zavijala sem namreč levo ob meni pa sta bila dva pasova za naravnost, kar je pomenilo, da moram počakati dva avtomobila.
Najbližji me je pustil in ustavil, drugi pa ne, a ga na žalost nisem pravočasno opazila, zato sem jo še dobro odnesla.
Imate še kakšno slabo izkušnjo s ceste?
Da, aquaplaning. Na avtocesti me je začelo zanašati in imela sem enormno srečo, da sem ostala cela in da se med obračanjem nihče ni zaletel vame.
Ustavila me je šele ograja. Po tistem nisem vozila več kot pol leta, saj mi je povzročilo prave travme. Iz tega brezna me je rešil moj BMW.
Kateri je vaš sanjski avtomobil?
Rada imam avtomobile iz 50. let minulega stoletja. Sem stara, rock'n'roll duša, zato bi z veseljem imela kakega Cadillaca ali pa Mustanga. Rada imam stare avtomobile z dušo.
Če bi morala izbirati, bi izbrala kakega retro Cadillaca.
Všeč so mi tudi vozila SUV znamke Audi, pa tudi Mercedesi, a prijatelji so mi zaupali, da je vzdrževanje zelo drago, zato so povečini vsi presedlali na elektriko.
Kako so vam blizu električni avtomobili?
Seveda, čeprav mi Tesla vizualno ni všeč, saj mi deluje kot kombinacija med kinderjajčkom in pločevinko, pa jo prijatelji zelo pohvalijo.
Kaj sicer vozite?
Audija A4, a počasi bomo potrebovali nekaj večjega, saj otroci rastejo, pred časom pa se je naši družini pridružil še kuža.
Kako bi sami sebe opisali kot voznico?
Ha, vsekakor sem dinamična voznica, ki se trudi voziti po pravilih. A to mi ne uspeva vedno. (smeh) Odkar imam otroke, se je stanje precej izboljšalo.
Nisem pa najbolj strpna, čeprav se trudim.
Na živce mi gredo počasni vozniki, ki vozijo pošteno pod omejitvijo in včasih sem imela grdo navado, da sem jih na semaforju ustavila in jim potrkala na steklo, ter jim dala lekcijo. (smeh)
Danes tega seveda ne delam več.
Za kaj bi si najhitreje prislužili kazen?
Najlažje za prehitro vožnjo. Ko pa sem bila mlajša, sem si prislužila tudi kazen zaradi žaljenja uradne osebe.
Bila sem preveč jeznorita. Sicer pa imam s policisti tudi številne lepe izkušnje; ko so me prvič ustavili sem bila povsem vzhičena, sploh ko so mi dali pihati (verjetno tudi zaradi mojega odziva). (smeh)
View this post on Instagram
Na kakšen način se sicer najpogosteje premikate naokrog?
Železniško progo imam pred nosom in jo izkoriščam, kolikor le gre, a na žalost je vozni red precej oskubljen. Od Zaloga, kjer živim, do centra potrebujem le kakih 8 minut z vlakom, a težave nastane, če vozi le enkrat na uro.
Vlaki so res seksi in romantični, ampak vozni redi mi niso preveč pogodu.
Zato se najpogosteje naokrog prevažam z avtomobilom, včasih kombiniram tudi s taksiji. Krajše razdalje premagujem z rolerji, medtem ko me je električnih skirojev strah. Prehitri so!
Ste kdaj izbrali vlak tudi za daljše razdalje?
Ne še, decembra smo želeli z vlakom obiskati Salzburg, a sva se s partnerjem odločila, da še malo počakava, da otroka zrasteta. Drugo leto pa zagotovo.
Kot mlajša sem z vlaki prevozila celo Turčijo, Avstrijo itd. pa tudi bolj eksotične države, kot sta Kuba in Šrilanka.
Katera je bila najbolje nenavadna dogodivščina, ki se vam je dogodila na vlaku?
Joj, verjetno ta iz Šrilanke. Tam sem potovala predvsem z avtobusi in vlakom.
Državo sem obiskala v času državljanske vojne in ker sem med potjo spoznala nekaj zdravnikov, ki so v tej situaciji skušali pomagati, sem se z njimi pod okriljem Rdečega križa odpravila v Jaffno, kjer so bili spopadi najhujši.
Ko sva s sopotnikom kupila karto in prišla do svojih sedežev, je na njima sedelo že 5 ljudi in nisem imela srca, da jih vržem dol.
»Ja, nič, bova pa na tleh!« Tako sva se ustalila v medprostoru med vagoni in ponoči sem za kratek čas celo zatisnila oči. Ko sem se zbudila in se je moj pogled razširil, pa je bila puškina cev prva stvar, ki sem jo zagledala.
Še zdaj se živo spomnim svoje misli: »Aha, to je zdaj to.«
Ko se je moj pogled razširil, sem opazila, da je puškina cev obešena čez ramo vojaka, ki se z nekom sproščeno pogovarja, zato sem planila v smeh.
Seveda sem bila primorana vsem udeleženim pojasniti, kaj se je zgodilo, s čimer sem vse spravila v smeh. (smeh)
Na vlaku spoznaš res veliko ljudi, nekoč sem tako naletela na gospoda, za katerega sem naknadno izvedela, da je multimilijonar iz Nemčije. Zanimiv človek! Rad potuje z vlakom, čeprav ima zasebno letalo.
Preberite še: To so znani Slovenci, ki se v poletni vročini najraje hladijo na jahtah
BONUS VIDEO: Po 37 letih čakanja so nam pri BMW-ju uresničili avtomobilske sanje – in niso razočarali!
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol