Zgodovina: Koenigsegg - lovec na rekorde

V le dobrega četrt stoletja je mlademu Švedu uspelo ustvariti avtomobilsko znamko, ki se ne le kosa z najbolj spoštovanimi znamkami stare šole, temveč jih tako rekoč na dnevni bazi tudi premaguje.

Zgodovina: Koenigsegg - lovec na rekorde (foto: Koenigsegg) Koenigsegg
7. 3. 2019

Ko danes govorimo o švedski avtomobilski industriji, po navadi večinoma govorimo le o znamki Volvo. Ne nazadnje je Polestar z odcepitvijo od Volva postal kitajska znamka, Saab pa je zadnjih 10 let kljub različnim poskusom za zdaj še vedno neaktiven. Vendar pa ob tem pozabljamo na najmlajšo, a zadnja leta vedno ugledno avtomobilsko znamko, ki je v precej kratkem času od ustanovitve pa vse do danes v avtomobilski industriji pustila že velik pečat. Govorimo o Koenigseggu.

Pod pojmom 'kratek čas' govorimo o le 25 letih. Pred tem ni bilo ničesar, s čimer bi bila znamka povezana, kot je to pri McLarnu, kjer je znamka nastala na podlagi več desetletij dela in izkušenj iz sveta Formule 1. Koenigsegg je tako nastal iz čiste želje 22-letnega Christiana von Koenigsegga po tem, da bi izdelal najboljši športni avtomobil na svetu in to v času, ko je svet okreval po recesiji, trg pa nekako ni bil naklonjen športnikom na štirih kolesih.

Risanka, ki zapečati usodo

Christian von Koenigsegg je s tehnologijo in avtomobilizmom kot velika večina ljudi v avtomobilskem svetu okužen že od malih nog. V veliki meri je za to kriv njegov oče Jesko, ki je leta 1977 svojemu komaj petletnemu sinu na televiziji prvič predvajal risani film z naslovom Flåklypa Grand Prix o izdelovalcu koles, ki je želel izdelati svoj športni avtomobil. Leto pozneje je nato prvič sedel v kart in usoda je bila zapečatena.

A Koenigsegg ni kazal navdušenja le nad avtomobilizmom. Tehnika ga je namreč zanimala na splošno in tako je menda že kmalu razmišljal tudi o tem, kako bi s posebno strojno opremo lahko nadomestil digitalne zgoščenke oziroma CD-je; danes v ta namen uporabljamo USB-ključke, za kar pa zasluga ne gre von Koenigseggu, saj se sam ne te ne številnih drugih idej ni odločil dokončati in patentirati.

Z avtomobili in motorji se je prvič začel resneje ukvarjati v najstniških letih. V tem času je namreč delal kot čistilec avtomobilov v avtomobilskem salonu znamke Suzuki v Stockholmu, prisluženi denar pa je nato vlagal v stalno nadgrajevanje svojega mopeda, pozneje pa je skrbel tudi za predelave mopedov drugim prijateljem, saj je na tem področju veljal za najboljšega.

Na svojo pot pri le 22 letih

A predelovanje mopedov Christianu kmalu ni več zadostovalo. Z očetom sta začela razmišljati širše. V želji po tem, da bi ustvarila najhitrejši avtomobil na svetu, sta leta 1994 ustvarila novo avtomobilsko znamko Koenigsegg, Christian pa se je kmalu lotil risanja sanjskega avtomobila, za katerega je navdih črpal v Ferrariju F40 in McLarnu F1. Pri tem mu je kmalu priskočil na pomoč David Crafoord, vodja oblikovalskega studia, danes znanega pod imenom Veryday. Crafoord je namreč poskrbel za izdelavo modela vozila v razmerju 1 : 5, nato pa so na podlagi tega in številnih drugih modelov začeli razvoj.

Prvi prototip avtomobila je bil predstavljen leta 1996, dobil pa je ime CC. Z njim je Koenigsegg postavil temelje za vse modele, ki so mu sledili v prihodnje. Kupejevsko obliko s sredinsko nameščenim 4,2-litrskim motorjem znamke Audi sta dopolnjevala kupolasto oblikovano vetrobransko steklo in trdna streha, ki jo je bilo mogoče odstraniti iznad kabine.

Leta so minevala, razvoj je tekel naprej in naposled je znamka leta 2000 predstavila prvi serijski avtomobil, CC8S. Pri njegovi predstavitvi pa mladi Christian (takrat je bil star komaj 28 let) ni varčeval, niti se ni skrival za svojim izdelkom. Ker mu je finančno stanje to dovoljevalo – navsezadnje izhaja iz plemiške družine s tisočletno tradicijo – je svoj prvi serijski avtomobil predstavil kar na avtomobilskem salonu v Parizu. Pod pokrovom se je ta čas že znašel s kompresorjem podprt osemvaljni motor, in ko je CC8S naposled leta 2002 doživel 'serijsko' izdelavo (narejenih je bilo le šest vozil), je bil agregat z močjo 655 'konjev' oziroma 488 kilovatov še istega leta razglašen za najmočnejši motor, uporabljen v serijskem avtomobilu na svetu.

Nenavadna oblika, zmogljivi motorji in inovativna tehnologija so poskrbeli za to, da je avtomobilska srenja hitro postala pozorna na prišleka v svoji sredini, ki pa se ni nameraval ustaviti. Dela mu tako ni preprečil niti požar, ki je leta 2003 izbruhnil v proizvodni hali v mestu Margretetorp, kjer je imelo podjetje tisti čas svoj sedež. Čeprav je bil objekt uničen, pa je delavcem kljub temu uspelo rešiti vse avtomobile in opremo za njihovo izdelavo.

Po izbruhu požara je Christian von Koenigsegg podjetje preselil na nekdanje letališče v kraju Ängelholm, kjer je v dveh nekdanjih letalskih hangarjih nadaljeval proizvodnjo in razvoj vozil, bližnjo letališko stezo pa namenil pristankom letal svojih strank oziroma testiranju novih avtomobilov. Omenjen kompleks je bil od takrat priča neštetim avtomobilskim inovacijam. Kot prvo podjetje na svetu je namreč izdelalo motor, ki za odpiranje in zapiranje sesalnih ter izpušnih ventilov namesto fizične gredi uporablja veliko bolj prilagodljiv elektrificiran sistem, saj omogoča precej bolj natančne nastavitve motorja. Druga inovacija je vzmetenje, sestavljeno iz treh vzmeti na zadnjem delu vozila: ene na vsaki strani, namenjene vzmetenju vsakega kolesa posebej, in pa tretji, ki povezuje obe kolesi med seboj in s tem zagotavlja še nekoliko mirnejšo vožnjo tudi ob velikih hitrostih.

Iz dna do neba v 13 letih

Prav hitrost pa je glavna komponenta vseh Koenigseggovih vozil, in če je imel Christian Koenigsegg od začetka vizijo izdelati najhitrejši avtomobil na svetu, mu je nato leta 2005 to tudi uspelo. Po osmih letih vladavine je s hitrostjo 387,86 kilometra na uro s prestola najhitrejšega na svetu izrinil McLarna F1. poskus postavitve rekorda je potekal na italijanskem dirkališču Nardo februarja leta 2005, avtomobil pa je nato še isto popoldne zavarovan v prikolici odpotoval na avtomobilski salon v Ženevo.

Rekord iz leta 2005 je bil, kot se je pozneje izkazalo, prvi v nizu številnih, ki jih je Koenigseggu z njegovimi tehnološko dovršenimi maloserijskimi vozili uspelo postaviti v prihodnjih letih. Lovljenje rekordov pa naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 2019 je namreč Christian von Koenigsegg predstavil svoj zadnji dosežek, očetu posvečenega športnika Koenigsegg Jesko. Šlo naj bi za prvi serijski avtomobil na svetu, ki bo presegel največjo hitrost 300 milj oziroma 480 kilometrov na uro in glede na to, da mu bo pri tem pomagal prisilno polnjen bencinski motor s kar 1.600 'konji' oziroma 1.176 kilovati moči, o njegovem uspehu in postavitvi cilja ne dvomimo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri