Zgodovina: Rover - od kolesa do avtomobila

Rover je še eden izmed žalostnih primerov v avtomobilski industriji, ko so birokracija in nekaj slabih odločitev poskrbele za propad vizionarskega imena.

Zgodovina: Rover - od kolesa do avtomobila (foto: Profimedia) Profimedia
31. 1. 2019

V rubriki Zgodovina smo obravnavali že kar lepo število avtomobilskih znamk britanskega porekla in prav vse izmed njih še danes (neodvisno ali pod okriljem drugih znamk) na trgu ponujajo svoja vozila. A v preteklosti je bila skorajda nad vsemi še ena, najstarejša in ob svojem nastanku tudi izredno napredna znamka, katere ime v poljskem jeziku pomeni kolo, 'bicikel'. In to nikakor ne brez razloga. Govorimo o znamki Rover.

In prepoznavnost zaradi izdelave koles si Rover nedvomno zasluži. Medtem ko so številne avtomobilske znamke (med bolj slavne na tem področju spadajo Peugeot, Škoda in Opel) v svojih začetkih proizvajale kolesa, je bil Rover tisti, ki je moderno dvokolo z verižnim pogonom zadnjega kolesa pravzaprav izumil. Pisalo se je leto 1885, ko je na ceste zapeljalo takšno kolo, za njegov nastanek pa sta poskrbela John Kemp Starley in William Sutton. Oba sta sicer podjetje Starley & Sutton ustanovila že nekaj let pred tem, leta 1878 v mestu Coventry.

Razlogov za razvoj modernega kolesa je več. Trgu sta namreč želela ponuditi varnejšo alternativo visokim in nevarnim velocipedom ter cenejšo in hkrati bolj okretno alternativo trikolesnikov, s kakršnimi sta tudi sama začela svojo dejavnost leta 1878. Hkrati je bilo za vožnjo novih koles po zaslugi verižnega pogona in zobnikov potrebnega bistveno manj truda in moči, s čimer je bila vožnja še nekoliko bolj udobna.

Motocikli da, avtomobili ne

Podjetje je kmalu po predstavitvi novega kolesa doživelo veliko spremembo. Zapustil ga je namreč eden izmed obeh ustanoviteljev, William Sutton, s tem pa je Starley dobil proste roke pri nadaljnjem razvoju. Podjetje je tako dobilo novo ime, najprej JK Starley & Co., pozneje pa Rover Cycle Company. Posel je cvetel, prodaja je rasla in sledile so različne nove inovacije, med drugim prototip električnega kolesa, ki pa nikoli ni prišel v proizvodnjo.

Za Starleyja bi torej brez dvoma lahko rekli, da je bil vizionar, a ne brez omejitev. Ko je ob koncu 19. stoletja k njemu pristopil podjetnik Harry Lawson in mu predlagal, da bi skupaj izdelovala avtomobile, mu je Starley sicer prisluhnil, vendar pa nad idejo ni bil preveč navdušen, čeprav ga je motorizacija zanimala in se je pozneje celo začel zanimati za motocikle. Njegova ideja je bila, da bi svoja kolesa s pedali opremil z bencinskimi agregati.

Starley bi sčasoma najverjetneje zagnal proizvodnjo avtomobilov, če ne bi leta 1901 umrl, star komaj 46 let. Vodenje podjetja je tako prevzel Harry Smith, ki je sprva sicer nadaljeval Starleyjevo pot in se posvetil razvoju motociklov, a se je nato hitro preusmeril v avtomobilsko proizvodnjo. Avtomobilska industrija v Veliki Britaniji je rasla in Rover je hotel dobiti svoj del pogače. 16. decembra je bila tako sprejeta odločitev, da začnejo izdelavo prvega lahkega avtomobila.

Inovativnost na začetku

Prvi Roverjev avtomobil je na ceste zapeljal leta 1904, šlo pa je za lahek dvosed z enovaljnim motorjem in le petimi kilovati oziroma osmimi 'konji' moči. Posledično je avtomobil dobil ime 8 hp, kljub preprostemu dizajnu in precej nizki ceni (za nov avtomobil je bilo treba odšteti 200 takratnih funtov) pa je šlo vseeno za precej soliden avtomobil. Ne nazadnje je za njegovo zasnovo poskrbel nekdanji inženir znamke Daimler Edmund Lewis.

V prihodnjih letih se je število novih Roverjevih modelov neprestano povečevalo, s tem pa tudi število pogonskih agregatov in ne nazadnje inovacij. Rover je tako kot prvi na trgu ponudil klasično zobato letev za krmiljenje sprednjih koles in letveno šasijo s sredinskim drogom za večjo togost. Poleg tega se je v podjetju še naprej razvijala proizvodnja motociklov; to dejavnost so opustili šele po letu 1920.

Dvajseta leta so bila sicer za Rover precej burna. Na eni strani se je na začetku z znamko Austin boril za nekoliko manj premožne kupce, hkrati pa je želel vstopiti v razred višje, med nekoliko bolj prestižne proizvajalce. To je znamki le delno uspelo, ji je pa ugled vseeno uspelo nekoliko dvigniti tudi z različnimi odmevnimi podvigi. Eden od takšnih je bila leta 1930 dirka čez Francijo proti lokomotivi. Model Light Six je bil namreč prvi avtomobil, ki mu je razdaljo med mestom Calais ob Rokavskem prelivu in francosko riviero uspelo premagati hitreje kot vlaku.

Predvojna renesansa

Na pravo pot sta znamko Rover popeljala brata Wilks. Znamko sta namreč prevzela leta 1933 in kmalu so Roverjevi avtomobili postali ponos otoške avtomobilske industrije in hkrati dokaz njihove kakovosti. V le šestih letih jima je uspelo več kot podvojiti proizvodnjo osebnih vozil (s 5.000 na 11.000 proizvedenih vozil letno), hkrati pa sta skorajda potrojila prihodke. Sledila je gradnja novih tovarn, med vojno pa je kazalo, da se bo Rover podal tudi v proizvodnjo letalskih motorjev, a je nato delo prevzel Rolls-Royce.

Konec vojne je Rover dočakal v dobri formi. Podjetje se je sicer preselilo v Solihull, v novo tovarno, od koder pa je nato leta 1949 pripeljal revolucionarni model P4. Avtomobil s šestvaljnim motorjem je prinesel revolucionarno obliko (ki so jo z leti nekoliko omilili), ki je sčasoma postala klasična in prepoznana kot 'avtentično britanska'. V 15 letih proizvodnje je Rover izdelal več kot 130.000 modelov P4. Mimogrede, še leto pred predstavitvijo modela P4 je Rover poskrbel tudi za predstavitev prvega britanskega terenskega vozila, pomenljivo poimenovanega Land Rover.

Model P4 pa je pečat v zgodovini pustil tudi zaradi še enega modela. Bil je namreč osnova radikalnemu konceptu JET 1 iz leta 1950. Kot že ime pove, gre namreč za prvi avtomobil na svetu, za pogon katerega je skrbel reaktivni motor – ostanki znanja medvojnega poskusa proizvodnje letalskih motorjev. Avtomobil je dosegel hitrost več kot 240 kilometrov na uro, sledili pa so mu nekateri novi koncepti, ki so med drugim tekmovali celo v Le Mansu. A kar se je sprva zdelo, da bo prihodnost avtomobilske industrije, je pozneje postalo le utopija, saj tehnologija enostavno ni bila primerna za tovrstno rabo.

Prvi evropski avto leta

Rover je v prihodnjih letih še naprej rasel, avtomobili so bili večji, motorji prav tako, večala pa se je tudi proizvodnja. Roverju P6, predstavljenem leta 1963, je tako ob vseh inovacijah, ki jih je vseboval (od odmične gredi nad glavo motorja do radialnih pnevmatik in diskastih zavornih kolutov na vseh kolesih), pripadla posebna čast postati prvi evropski avto leta – to se je zgodilo leta 1964.

Uspeh modela P6 je nato leta 1976 dosegel še en Roverjev model, drzno oblikovana športna limuzina višjega razreda, poimenovana SD1. V njej je ne nazadnje Rover predstavil sistem neposrednega vbrizga goriva in tako izdelal do zdaj najhitrejši serijski avtomobil v svoji ponudbi. To se je sicer zgodilo že v času, ko je Rover postajal nacionalizirano podjetje. Rover je namreč (kot številne druge znamke) leta 1968 odkupil britanski proizvajalec tovornih vozil Leyland, slednjega pa je nato Velika Britanija leta 1975 nacionalizirala.

Z nacionalizacijo Roverja pa je prišlo do prvih nemirov in začetka obdobja prevzemov ter negotovosti. Medtem ko je v vodstvu obstajala želja po tem, da Rover postane proizvajalec prestižnih vozil, se je znamka povezala z japonsko Hondo. Po nekajletnem lastništvu s strani podjetja British Aerospace je nato Rover prišel pod okrilje BMW-ja in predstavil elegantno limuzino, model 75. BMW je za znamko Rover skrbel do leta 2000, nato pa jo je v zdravem finančnem stanju prodal britanskemu TWR-ju, skupaj z znamko MG. Poteza, ki se je izkazala za usodno, saj je TWR po propadu pogajanj s kitajsko znamko Brilliance izgubil milijone, s tem pa pahnil v krizo tudi obe prej omenjeni podjetji. Po številnih poskusih reševanja, kamor se je vključila tudi kitajska znamka SAIC (in naposled rešila znamko MG), je Rover 7. aprila razglasil konec. Znamka je sicer naposled prek naveze Jaguar-Land Rover pristala v rokah indijske Tate, ki pa za zdaj nima načrtov za njeno obuditev.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri