Prihodnji teden bo močno v znamenju Volkswagna Passata, saj bodo Wolfsburžani prvič omogočili sedmi sili, da se s težko pričakovanim novincem spozna v živo. Tik pred prihodom nove generacije je tako vsekakor prav, da rubriko Rabljeni avto meseca namenimo avtomobilu, ki je brez dvoma krojil razvoj družinskih limuzin in karavanov. Že polnih petdeset let je ta avtomobil z nami, v tem času pa so jih izdelali že več kot 30 milijonov. Avtomobil, ki je svojo nalogo, to je rešiti tovarno Volkswagen, opravil z odliko. Volkswagen Passat, seveda.
»Čim več avtomobilov – za čim manj denarja!« se je glasil tihi namig, ki so ga Volkswagnovi inženirji in veliki mojster oblikovanja dobili od vodilnih pri Volkswagnu okoli leta 1970, ko je Giorgieto Giugiaro dobil naročilo, da na osnovi Audijeve limuzine zgnete zunanje linije družinskih avtomobilov.
Na temelju tega namiga se je moral pojaviti tudi občutek družinske medsebojne povezanosti modelov, ki jih je Volkswagen v prihajajočih letih nameraval predstaviti kupcem. Predvsem pa so morali biti avtomobili konstrukcijsko podobni – nekakšna varianta sodobnih »platformskih« strategij, ki pa se je pri Volkswagnu začela v sedemdesetih letih.
B2
Navkljub obetom o prihrankih, ki jih je obljubljal nov pristop pri konstruiranju in proizvodnji avtomobilov, pa so vsi načrtovani modeli zelo intenzivno izčrpavali Volkswagnove denarne rezerve. Zato je bila prihodnost znamke v veliki meri odvisna prav od Passata.
A naj zdaj zavrtim časovni stroj za nekaj let nazaj. Čeprav je Passat luč sveta ugledal šele leta 1973, se je njegova zgodba začela že leta 1968. Po smrti prvega človeka koncerna Heinza Nordhoffa se je njegov naslednik Kurt Lotz zavedel dejstva, da zapuščina njegovega predhodnika ni dorasla tekmecem.
Prodaja hroščev je začela upadati, model 411 pa v smislu oblike in tehnike ni bil dorasel njihovim takrat največjim tekmecem, Fordu in Oplu. Takrat je postalo jasno, da se bosta morala motor in pogon iz zadka preseliti v sprednji del avtomobila.
B2
Volkswagen je imel pri tem veliko srečo, saj je lahko po tem spoznanju prvič koristno izkoristil plod velike pretekle investicije – nakup znamke AUDI (Auto Union) od Daimler-Benza v letu 1964. Seveda ni skrivnost, da je bil cilj nakupa prevzem tehnologije sprednjega pogona in motorjev z vodnim hlajenjem.
Prvi Volkswagnov avtomobil s sprednjim pogonom, ki pa se zaradi neučinkovitih motorjev ni ravno proslavil, je bil model K70. Čeprav pri Volkswagnu pravijo, da je bil namenjen tipanju tržišča in navajanju kupcev na novo avtomobilsko zasnovo, pa so mnogi mnenja, da je K70 eden od modelov, ki bi ga Volkswagen kar izbrisal iz svoje zgodovine.
Volkswagen Passat B1 (1973–1981)
B1
A po dežju vedno posije sonce in v primeru Volkswagna se je to zgodilo v obliki naslednika K70, Passata B1. Šlo je seveda za derivat Audija 80 iz leta 1972. Glede na to, da je Audi 80 v tem letu osvojil tudi naslov evropskega avtomobila leta, je bilo zanimanje kupcev za cenejši Volkswagnov model izjemno, uspeh pa tako le še vprašanje časa.
Vseeno so se Nemci v tistem času držali dogovorjenih pravil koncerna, da si, kjer to ni potrebno, ne bodo skakali v zelje. Zato je bil Passat B1 pri tem uvideven in je Audiju prepustil vlogo limuzine. Volkswagnovi modreci so se namreč zavedali prednosti preproste in poceni toge zadnje preme.
Ta je močno povečevala prtljažnik, zato so se pri Volkswagnu odločili, da bo imel Passat bolj funkcionalne karoserije, kot so tri- ali petvratne kombilimuzine in karavani. S takšno karoserijsko ponudbo se je Passat B1 brez težav uveljavil na trgu in postal šolski primer za uspeh.
Pravijo (čeprav VW to uradno zanika), da je Passat ime dobil po severovzhodnih vetrovih, ki so bili v času raziskovanj planeta z jadrnicami zelo pomembni za plovbo proti Ameriki, to pa lahko seveda razumem kot veliko Volkswagnovo željo, da bi Passat spet osvajal trge tako uspešno, kot je to pred njim uspelo hrošču.
Od letnika 1988 naprej so karoserije vseh Passatov tudi galvansko obdelane.
Med Passatove konstrukcijske zanimivosti poleg zadnjega dela z velikim prtljažnikom sodita tudi t. i. lahka gradnja (zaradi česar je bil Passat 100 kilogramov lažji od tekmecev) in pogonski sklop, katerega vzdolžno vgrajen motor je bil nagnjen v desno, zaradi česar je bil pokrov motorja lahko nižji, posledično pa je bila boljša tudi aerodinamika.
V letu 1975 je bil Passat deležen prve osvežitve, s čimer je postal eden izmed najbolj zanesljivih in trdoživih avtomobilov na trgu. Audi je torej Passatu poleg »letečega starta« pomagal tudi tako, da se je slednji lahko učil na njegovih napakah. In tako je kopija postala boljša od originala.
Pomemben Passatov razvojni mejnik predstavlja tudi uvedba dizelskega motorja leta 1978. Ta prvi izredno uspešen »mali« dizel je nastal na osnovi 1,5-litrskega bencinarja in je ob prihodu na trg razvil 50 »konjev«, kar je zadostovalo za hitrost 140 kilometrov na uro ter sedem litrov in pol porabe na sto prevoženih kilometrov.
Ta motorček, iz katerega je Volkswagen v nadaljevanju razvil vse svoje dizle, je bil tudi predmet tihega škandala. Po pripovedovanju so konverzijo bencinarja v dizla v okviru »popoldanskega fuša« izvedli Mercedesovi strokovnjaki, zgodba pa se je nato zaključila z dogovorom med obema znamkama, ki pa javnosti do danes ni znan.
V Jugoslaviji je bil Passat vreden toliko denarja kot dve novi stoenki, zato si lahko predstavljate, kako zelo imeniten avto je to bil. V Nemčiji so prvo generacijo izdelovali do leta 1981 (v Braziliji do leta 1988), skupno pa so izdelali 2,5 milijona teh avtomobilov.
Volkswagen Passat B2 (1981–1988)
B2
Če sem bil pri predstavitvi prve generacije B1 nekoliko bolj intenziven, pa bom pri vseh naslednjih skušal povzeti predvsem bistvo, ki ga je z vsakokratno prenovo prinesel razvoj.
Druga generacija B2 je prav tako kot prva nastajala na Audijevi osnovi. Bila je seveda daljša in je ponujala dve karoserijski različici, tri- in petvratno kombilimuzino ter karavana, ki pa se je do prenove v letu 1985 prodajal pod imenom Santana. V tej karoserijski izvedbi je bil Passat prvič na voljo tudi s štirikolesnim pogonom, a sprva le v kombinaciji z danes zelo čislanim petvaljnim bencinskim motorjem.
Posebnost te generacije so predstavljali tudi ročni petstopenjski menjalniki 4+E (Formel E), pri katerih je črka E predstavljala izrazito dolgo peto prestavo, kar je bilo seveda namenjeno varčevanju z gorivom. Do leta 1988 so v Nemčiji izdelali 3.345.248 Passatov B2, skupaj s tovarnami na drugih celinah pa je Volkswagen izdelal nekaj več kot 4,5 milijona teh Passatov.
Volkswagen Passat B3 (1989–1993)
B3
Tretja generacija Passata je bila prvič izdelana na Volkswagnovi platformi, ki je bila po konceptu enaka Golfovi, torej s prečno vgrajenim motorjem. Ta generacija je z daljšo medosno razdaljo in še večjimi zunanjimi dimenzijami na novo postavila standarde prostornosti v kabini, na zunaj pa je bila prepoznavna po sprednji maski brez zračnih rež. Na neki način so tako ti Passati spominjali na svoje davne prednike z zračno hlajenimi motorji (model 411), sicer pa je bila ta oblikovalska ideja povzeta po konceptnem avtomobilu Auto 2000 iz leta 1981.
Tretja generacija je prvič ponujala tudi motorje s štiriventilsko tehniko, ljubitelji Volkswagnov pa smo si dobro zapomnili tudi modele s šestvaljnim VR6-motorjem in različico G60 s kompresorjem (G-polnilnik). Pomemben razvojni mejnik, ki pa ni pomemben samo za Passata, pač pa za vse Volkswagnove modele odtlej, pa predstavlja uvedba legendarnega 1,9-litrskega TD-motorja.
Volkswagen Passat B4 (1993–1997)
B4
Četrta generacija Passata v osnovi temelji na modelu B3, vendar je bila prenova tako temeljita, da pri Volkswagnu niso nič oklevali in ta model razglasili za novo generacijo modela. S stališča pogonske tehnike je v primerjavi z modelom B3 prinesla veliko in pomembno novost, TDI-motor.
Test: Volkswagen Passat Variant GL
Oblikovno je bila z izjemo strehe in stekel povsem prenovljena. V notranjosti so bile spremembe manj obsežne, je pa ta generacija Passatu prinesla varnostne zračne blazine, samozategovalnike varnostnih pasov v primeru trka, novo grafično podobo merilnikov in še nekaj malenkosti.
Volkswagen Passat B5 (1997–2005)
B5
Peta generacija Passata z oznako B5 je tista, ki jo na daleč prepoznajo tudi tisti, ki jim avtomobilski svet ne predstavlja smisla bivanja na tem planetu. S to generacijo se je Passat vrnil k svojim koreninam in si platformo spet sposodil pri Audiju. V tem primeru si jo Passat deli z modelom A4, ki je bil predstavljen leta 1995.
To pomeni, da je motor spet vgrajen vzdolžno, oblikovno pa je s tem modelom Volkswagen uvedel tudi svoj novi oblikovalski jezik, ki ga je nekaj let prej napovedal s konceptnim avtomobilom prihodnosti, Concept 1. Posebnost tega Passata je vsekakor nizek količnik zračnega upora, ki znaša 0,27.
B5
Povsem na novo so se pri tej generaciji lotili podvozja in poskrbeli, da so imele nekatere različice povsem neodvisno vpetje na vseh kolesih. Vozna dinamika je bila občutno izboljšana, motorna ponudba pa je bila poleg štiri- in šestvaljnih bencinskih in dizelskih motorjev bogatejša tudi za petvaljni VR5-motor.
S to generacijo se je začela tudi Volkswagnova »turbo« era, saj so bili prvič na voljo tudi Passati z zelo zmogljivim 1,8-litrskim turbomotorjem s petventilsko tehniko. Prvič je Passat dobil tudi šeststopenjski ročni menjalnik, štiristopenjskemu avtomatiku pa se je pri nekaterih različicah pridružil tudi petstopenjski Tiptronic.
Volkswagen Passat B6 (2006–2010)
B6
Passat B6 predstavlja ponoven preobrat v konstrukciji, saj je Audijevo platformo ponovno nadomestila Volkswagnova PQ46. Platforma sicer temelji na Golfovi PQ35, vendar je razširjena v vse smeri in v primerjavi s prejšnjimi zagotavlja bistveno večjo torzijsko čvrstost.
Test: Volkswagen Passat Variant 2.0 TDI Highline
Prečno vgrajen motor je lahko povezan tudi z novo generacijo Volkswagnovega štirikolesnega pogona 4Motion, pri katerem je centralni Torsenov diferencial zamenjan s t. i. Haldexovo sklopko. Vsaj glede modelov s štirikolesnim pogonom gre v tem primeru za pomemben razvojni korak, saj so vozne lastnosti in poraba goriva kljub štirikolesnemu pogonu večino časa identične vozilom s sprednjim pogonom. Zmogljivost pogona je po navedbah tovarne celo boljša kot pri prejšnjih generacijah pogonov 4Motion in Syncro.
B6 CC
Standardni karoserijski ponudbi, ki seveda vključuje limuzino in karavana (Variant), se je pridružila še različica CC – štirivratna limuzina s spuščeno, »kupejevsko« streho. Pomemben napredek je ta generacija prinesla tudi na področju avtomatskih menjalnikov. Uvedeni so namreč dvosklopčni menjalniki DSG. Vrhunec ponudbe je predstavljal model R36, ki ga je poganjal 3,6-litrski VR6-motor s 300 konjskimi močmi (221 kW).
O tem modelu in njegovem nasledniku, Passatu B7, predvsem pa o njegovih šibkih in dobrih točkah, sem sicer v tej rubriki obširno pisal že pred osmimi leti, članek pa je na voljo na naši spletni strani.
Volkswagen Passat B7 (2011–2015)
B7
Če bi želel poiskati vzporednice med prenovo modela B3 in prenovo modela B6, bi prišel do skoraj identičnega zaključka. Novo je vse, razen strehe in stekel. Passat B7 je bil namreč deležen zelo obsežne prenove, nad katero je bedel mojster oblikovanja Walter DeSilva.
Tehnične spremembe so nekoliko manj opazne, so pa zato bolj izrazite tiste bolj sodobnih sort. Passat B7 je tako omogočal doplačilo za prilagodljivo vzmetenje, avtomatski vklop/izklop dolgega snopa žarometov, opozorilo na nevarnost v mrtvem kotu, sistem za samodejno zaviranje v sili in cel kup drugih varnostnih sistemov.
Pojavila se je tudi nova različica Alltrack, ki predstavlja vmesni člen med standardnim Variantom ter SUV-jevskima Tiguanom in Touaregom. Oddaljenost od tal je s 135 milimetrov zrasla na 165 milimetrov, poleg tega pa je Alltrack tudi edini Volkswagnov model iz programa osebnih avtomobilov, ki ima programe za terensko vožnjo.
Volkswagen Passat B8 (2015–2023)
B8
Osma generacija Passata temelji na najmodernejši Volkswagnovi platformi MQB, ki jo je Volkswagen razvil za potrebe avtomobilov s sprednjim in štirikolesnim pogonom. V primerjavi s prejšnjimi platformami je močno zmanjšana teža, kar seveda vpliva na vozno dinamiko in ekonomičnost avtomobila.
Ker jw Volkswagen vzporedno s Passatom B8 proizvajla tudi po novem bolj premijski model Arteon, se marsikomu dozdeva, da si je želel Passat skočiti razred nižje, kot mu to pripisujemo novinarji in kupci. Passat B8 je kljub Arteonu enakovreden igralec v srednjem avtomobilskem razredu.
B8
Model, ki je, kljub temu da na vrata salonov že trka deveta generacija, še kako aktualen avtomobil, je eden izmed najbolj iskanih med kupci rabljenih avtomobilov. Ponudba rabljenih na našem trgu je bogata, vendar tako kot za vse Passate doslej v času njihovega vrhunca na trgu tudi za osmo generacijo velja, da je treba biti pri nakupu previden. Pozabite na Passata B8, če zanj niste pripravljeni odšteti kaj več kot pest riža, saj je na trgu kljub številnim odličnim vselej tudi nekaj skorajda odsluženih, vendar spretno zakamufliranih lupin.
Najbolj priljubljen med kupci je seveda karavan, za pogon pa si ti najpogosteje izberejo dizelski motor v kombinaciji z avtomatskim DSG-menjalnikom. Optimalno boste izbrali, če se boste ozrli po letniku 2019/2020 s približno 120.000 prevoženimi kilometri. Za takšnega boste morali odšteti ali si pri banki izposoditi od 20 do 25 tisočakov. To se seveda ne sliši ravno malo, pa vendar – ne glede na to, kakšne kriterije in parametre boste določili pri iskanju novega rabljenega avtomobila, v ožjem izboru se bo vedno pojavil tudi kakšen Passat – ali dva.
Na kaj velja biti pred nakupom rabljenega previden (seznam pogostih okvar)
B8
Ker sta Passat B7 in Passat B8 med najbolj iskanimi in zaželenimi rabljenimi avtomobili, vam v duhu te rubrike posredujem tudi informacije o najpogostejših napakah in težavah, na katere velja biti še posebno pozoren pred nakupom.
Volkswagen Passat B7
- Odpoved injektorjev in črpalke za vbrizg goriva: modeli z motorjem 1.6 TDI
- Obraba dvomasnih vztrajnikov in sklopk: modeli z motorjem 1.6 TDI
- Puščanje vodnih črpalk: modeli z motorjema 1.6 TDI in 2.0 TDI
- Pozorni bodite na brezhibno in gladko prestavljanje avtomatskih DSG-menjalnikov, še zlasti pri vozilih z velikim številom kilometrov (250.000 in več).
- Pogoste so bile okvare na kompresorju klime, potrebna je menjava.
- Možne težave na DPF-filtru (dizelski motorji), zlasti pri avtomobilih, ki zaradi kratkih voženj ne uspejo izvesti potrebne regeneracije.
- Obraba elementov podvozja
- Stikala pomika stekel
- Občasne težave z multimedijsko enoto
- Okvare kljuk na vratih
- Rošenje meglenk
Volkswagen Passat B8
- Okvare sedemstopenjskih menjalnikov DQ200. Prihaja do drsenja ali potresavanja sklopa sklopk, kar predstavlja potencialno draga popravila. Pred nakupom preverite delovanje menjalnika. Napaka se v veliki meri pojavlja kot posledica načina vožnje in ravnanja z menjalnikom.
- Modeli z motorjem 1.6 TDI se lahko soočajo s prezgodnjo okvaro turbinskega polnilnika, zato preverite servisno zgodovino.
- Hitra obraba in korozija originalnih zavornih elementov
- Okvare volanskega mehanizma, zato bodite pozorni na enakomerno silo upora. Če zaznate »cukanje«, neenakomerno upiranje in zaslišite nenavadne zvoke, to upoštevajte pri pogajanju za ceno.
- Puščanje vodnih črpalk pri modelih z dizelskim motorjem
- Notranje vratne kljuke so nagnjene k lomljenju in pokanju.
- Občasne težave z multimedijsko enoto
- Okvare stikal avtomatske parkirne zavore
Tehnični podatki
| generacija | karoserija | kombilimuzina/dimenzije (d/š/v) v mm | razpon moči kW (KM) | motorji, tip, valji | inf. vrednost 2023 (EUR) |
| B1 (1973–1981) | fastback, hatchback, karavan | 4.190/1.600/1.360 | od 40 (55) do 81 (110) | vrstni 4 | od 1000 do 10.000 |
| B2 (1981–1988) | hatchback, karavan (limuzina/Santana) | 4.435-4.540/1.685/1.385 | od 40 (55) do 100 (136) | vrstni 4, 5 | od 1000 do 8000 |
| B3 (1989–1993) | limuzina, karavan | 4.575/1.705/1.430 | od 55 (75) do 128 (174) | vrstni 4, VR6 | od 500 do 7000 |
| B4 (1994–1997) | limuzina, karavan | 4.610/1.714/1.430 | od 55 (75) do 135 (184) | vrstni 4, VR6 | od 500 do 5000 |
| B5 (1997–2005) | limuzina, karavan | 4.676/1.740/1.460 | od 66 (90) do 202 (271) | vrstni 4, VR5, VR6, W8 | od 500 do 10.000 |
| B6 (2006–2010) | limuzina, karavan, 4-vratni kupe | 4.780/1.820/1.473 | od 75 (102) do 221 (300) | vrstni 4, VR6 | od 2000 do 8000 |
| B7 (2010–2015) | imuzina, karavan, 4-vratni kupe | 4.760/1.820/1.473 | od 77 (105) do 221 (300) | vrstni 4, VR6 | od 6000 do 14.000 |
| B8 (2015–2023) | limuzina, karavan, 4-vratni kupe | 4.767/1.832/1.456 | od 88 (120) do 206 (280) | vrstni 4 | od 9000 do 45.000 |
Preberite še:
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol