Če že ne poznate najbolj znanih svetovnih manekenk, upam, da ste na nosilni fotografiji opazili vsaj avto, ne le simpatične Tamare Popovič. BMW X6 je nov izdelek münchenske tovarne avtomobilov, ki ji gre – vsaj trenutno – izredno dobro od rok vse, česar se loti.

Vodilni prenesejo vse negativne kritike Banglovega oblikovanja, ki še vedno dobiva nagrade; se zgolj smejijo kričanju, da so BMW-ji predragi, saj si člani uprave in delničarji še vedno mastijo brke; se naslajajo nad zgražanjem nad obliko novega SAC-a, kupeja na osnovi SUV-a (avtomobila za prosti čas), toda hkrati opazujejo panične reakcije tekmecev in odkrito občudovanje (potencialnih) kupcev itd.

BMW je v zagonu, zato si lahko privoščijo tudi eksperimentiranje. X6 je rezultat enega takih poskusov, in čeprav se sliši bogokletno, da narediš visok kupe, jim je (znova) uspelo.

BMW X6 je ogromen avtomobil. Mogoče vam nič ne pomeni, če vam povem, da meri v dolžino slabih pet, v širino pa nekaj centimetrov manj kot dva metra. Čeprav se pri tehniki opira na starejšega brata X5, je po velikosti (vsaj na zunaj) precej mogočnejši, skoraj grozljiv.

Naj povem s sočnejšimi besedami. X6 je tako velik, da bo koleno vaše prikupne sopotnice precej daleč, zid vaše sicer velike garaže pa nevarno blizu. In verjemite, ni ga lepo videti v vzvratnem ogledalu, še posebej ne takrat, ko se vozniku tega BMW-ja na prehitevalnem pasu mudi. Hmm, v Nemčiji, seveda . .

Novega SUV-a, ki so ga pri BMW-ju poimenovali kar z novim nišnim avtomobilskim razredom SAC (Sports Activity Coupe), boste stežka spregledali.

Dvajsetpalčna aluminijasta platišča s pregrešno dragimi praznovoznimi gumami, ki se s širino 275 spredaj in 315 milimetrov zadaj bolj kot ne valjajo in ne samo vozijo po cesti, veliko dodatnih odprtin za hlajenje in dihanje motorja (vendar s poceni imitacijo mreže okoli prednjih meglenk), dva zaključka izpušnega sistema, ki silita proti skrajnima robovoma zadka, in zgornji del prtljažnika, ki se konča pri ramenih povprečno velikega moškega, pritegnejo poglede. Ni treba biti znanstvenik, da vam je takoj jasno, da je med vzvratno vožnjo zelo nepregleden.

Zato ima spredaj in zadaj parkirna tipala in zato si lahko zadaj omislite tudi kamero, ki pomaga pri zadnjih centimetrih. Vendar pa kamera potrebuje nekaj časa, da se ob vklopljeni vzvratni prestavi prebudi, zato se je večkrat zgodilo, da smo že obkljukali izhod s parkirišča, preden je sistem sploh začel delovati.

In ko smo že pri prtljažniku: zaradi izdatnih mer avtomobila je razmeroma velik, vendar po kupejevsko pogojno uporaben, saj zmanjka prostora v višino. Nekaj rezerve je še pod osnovnim prtljažnikom, kjer je namesto nadomestne gume skriti kotiček, in nad preklopljeno zadnjo klopjo (po tretjini deljiva, vendar ne omogoča ravnega dna).

A lahko si mislimo, da bomo s tem avtomobilom le stežka pripeljali ves material za, recimo, gradnjo hiše. V lično obdelan prtljažnik bo verjetno v najboljšem primeru romal le kakšen večji potovalni kovček, zato če preživite višji rob nakladanja, je prtljažnika več kot dovolj.

Kupejevstvo pri tem avtomobilu zahteva dodatna žrtvovanja. Če ne štejemo vaše dolgonoge sopotnice na prednjem sedežu, lahko na dveh ločenih zadnjih sedežih peljete le dva prijatelja.

Pred daljšo vožnjo se pozanimajte, ali nista previsoka oziroma preobčutljiva, sicer boste lahko imeli težave. Na zadnji klopi se bosta udobno vozila le dva povprečnorasla fanta, ki nista višja od 180 centimetrov, saj potem zmanjka prostora za glavi zaradi aerodinamično padajoče kupejevske oblike.

Želodce pa sem omenil zato, ker je bil testni X6 nameščen na športno podvozje. Zato kombinacija togega vzmetenja in velikih nizkopresečnih gum ni najboljša za naše slabše magistralne ceste, je pa vsekakor vrhunska za zlikane gorske ceste ali dobro avtocesto.

A teh je – preverjeno – bolj malo v Sloveniji, saj si je SCT verjetno pustil nekaj manevrskega prostora, da bo lahko kakšno leto po svečani predaji novega odseka znova zaposlil svoje gradbene stroje. A pustimo premetene gradbenike in nesposobne državne nadzornike ter se vrnimo k X6. Tudi na voznikov sedež je treba splezati, zato pa je zapiranje vrat zaradi električne pomoči otroško preprosto opravilo.

Vrata le prislonite in elektromotorčki bodo sami poskrbeli za vrhunsko tesnjenje. Pametni ključ je v luksuznih avtomobilih že skorajda nuja, zato ga ima tudi X6, in uživanje se lahko prične le s pritiskom na zagonski gumb. Prestavna ročica je elektromehanska, zato zahteva le dva prsta, da se sprehajate med D, R in N ali sekvenčnim načinom pretikanja.

Občutek je izvrsten: nežno, a vselej natančno pretikanje ne zahteva nobene moči, hkrati pa daje občutek zanesljivosti in . . zaupanja. In zaupanje je ob 210-kilovatnem (ah, ne bodimo malenkostni in recimo skorajda 300-'konjskem') stroju več kot potrebno.

Turbodizel se oglasi z značilnim ropotom, ki pa ni moteč. Trilitrski turbodizelski stroj je pravi sladkorček, saj mu pri dihanju pomagata kar dve turbopuhali. Manjša se zažene kmalu nad številko 1.600 na merilniku vrtljajev in že trdo dela pri številki 2.000, medtem ko se večje turbopuhalo zbudi šele nad 2.000 in pomaga pri delu do konca, ko igla na merilniku vrtljajev zaide v rdeče polje.

Zato ne pričakujte počivanja; pri polnem plinu boste morali biti kar hitri, da boste pri sekvenčnem načinu prestavljanja (prestavna ročica in obvolanska uhlja) dohajali mišičasti motor. Seveda ste lahko zviti in preklopite na samodejni način, nato pa izberete še športni program prestavljanja. Navdušenje je zagotovljeno, saj je X6 resnično mišljen bolj kot kupe in manj SUV.

Dokaz za to so skromne terenske zmogljivosti (zato po tehtnem premisleku nismo objavili tabele terenskih zmogljivosti, saj ga ni uravnovešenega lastnika na tem svetu, ki bi se z X6 podil po razritem poligonu) in predvsem odlična vodljivost na asfaltni podlagi.

Športno podvozje v kombinaciji s stalnim štirikolesnim pogonom (imenovanim xDrive, ko elektronika povsem prosto razporeja moč na tisto kolo ali par, ki ima boljši oprijem) in sistemom DPC (Dynamic Performance Control) zagotavlja vrhunsko vodljivost.

Štirikolesni pogon zagotavlja primerno trakcijo tudi po mokrem (in, da, lahko ga peljete tudi počez! ), sistem PDC (na zadnjem diferencialu sta dva planetna zobnika, ki delujeta s pomočjo dveh večlamelnih sklopk in elektronike) pa poskrbi za aktivno delovanje obeh zadnjih polgredi. Sistem PDC zagotavlja, da se med dinamično vožnjo večina navora usmeri h kolesom z več oprijema, po potrebi pa razbremenjeno kolo tudi zavira.

Posledica tega je, da so pri BMW-ju zelo omejili sicer trdovratno siljenje nosa avtomobila iz ovinka, ki je stranski učinek vseh štirikolesno gnanih avtomobilov. Tako pa boste presenečeni, s kakšno lahkoto se avtomobil, ki mu v prometnem dovoljenju piše skorajda 2.200 kilogramov mase praznega avtomobila, odziva na ukaze prek volanskega sistema. Seveda lahko verjamete, da na zlikani cesti nikoli ne razočara.

Menjalnik je hiter, a uglajen, podvozje na ravnem cestišču vrhunsko, zavore trpežne tudi po dolgotrajnem mrcvarjenju in nasploh boste imeli občutek, da se vozite v kupeju, ne pa v višjem SUV-u. Oprostite, SAC-u. Tudi položaj za volanom omogoča nizko sedenje, usnjen voznikov sedež je nastavljiv v vseh smereh (tudi sedalni del, kar je vredno vsakega evra! ), lahko ga hladite (v poletni pripeki se temno usnje precej segreje) in tudi ogrevate.

Informacijski sistem iDrive je seveda odličen, vendar mi je bolj pri srcu nov koncept, ki so ga predstavili v Sedmici, ko ima okoli glavnega stikala še sedem bližnjic v obliki gumbov. A z malo vaje se boste privadili tudi na uporabo gumba, ki ga lahko vrtite in potiskate v vseh štirih smereh. Sovoznikov predal se odpira tako, da pritisnete na diskreten gumb na robu sredinske konzole. Takrat se luknja pred sovoznikom odpre v dveh delih, saj se polovica pokrova odpre proti sovoznikovim nogam, druga polovica pa proti vetrobranskemu steklu.

A čeprav je prostora v tem predalu veliko, X6 podobno kot vsi njegovi bratje razočara s prostori za drobnarije. Tako velik avtomobil, pa tako malo odlagalnih površin.

Hvala bogu ni nič popolno, saj je popolno tudi dolgočasno. Prav zato sta kljub lepotnim 'napakam' Heidi in Cindy vrhunski manekenki in zato je X6 kljub veliko manjši uporabnosti v primerjavi s tehnično sorodnim X5 vrhunski stroj.

Mogoče nima toliko prostora v prtljažniku, verjetno ga bo nesojeni peti potnik 'spljuval', verjetno vam bo kdo s prstom risal po senci, češ ali se vam je zmešalo, da ste zapravili toliko denarja za avtomobil (beri dodatno opremo! ). A nič hudega. Tudi Heidi in Cindy nista popolni, a bi ju z veseljem zapeljal kakšen krog z novim X6. In zanalašč ostal v blatu, daleč od pogledov mimoidočih . .

Iz oči v oči

Mitja Reven: Do sedaj je bil X5 tisti, ob katerem so bili manjši videti minimalni, zdaj pa je nekdanji BMW-jev kralj ob X6 videti prav majhen. Štirised je odločno prevelik za vse garaže, višina prtljažnika je krepko previsoka, tudi pri skakanju vanj in iz njega bo marsikdo moral pošteno paziti na svoje hlače. Če je zunaj 'hud', je v notranjosti vse preveč klasičen BMW. Pelje pa se res odlično; če ne bi sedel tako visoko, sploh ne bi imel občutka, da sedim v SUV-u. Pardon, pri BMW-ju X6 pravijo SAC. In veste kaj, na normalni cesti mu širina sploh ne dela težav.

Matevž Korošec: Vse je res! X6 je preširok za v mesto, neuporaben za družinske potrebe, pregrešno drag in okolju neprijazen. Ampak bi ga vseeno imel.

Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič, xstiliranje: Aljoša Krošlin Grlj, asistent fotografa: Lea Plut