Testi -

Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)

Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)

Nedolžni izzivalec . . Bela barva je za nedolžnost. Vse drugo pa izziva.

  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
  • Chevrolet Aveo 1.4 16V (74 KW) LT (3 vrata)
« nazaj naprej »

11 fotografij

Trivratni Chevrolet Aveo, ki so ga v novi podobi prvič pokazali na letošnjem ženevskem salonu, je nedvomno veliko lepši od predhodnika. Če že ne lepši, pa vsaj agresivnejši. Poglejte le prednji del avtomobila, kjer del plastike z velikim Chevroletovim logom loči hladilne reže na dva dela. Ali pa pokukajte k večjemu zadnjemu spojlerju, lepotnima režama pred bočnima vzvratnima ogledaloma ali pa k satovju v zadnjem odbijaču, ki je na žalost tudi le lepotnega značaja. Trivratni Aveo hoče izzivati, čeprav ga je v dolžino le 3, 92 metra. Strup pa je ponavadi v majhnih stekleničkah, kajne?

Toda njegova bela barva, ki v svetu pomeni nedolžnost, tudi v tem primeru razkriva Aveov pravi značaj. Najlažje vam te besede ponazorim s primerom. Zvečer se peljem po ljubljanski dvopasovnici in pri rdeči luči se poleg mene ustavi znižana Honda Civic. Noter pa voznik z živčno desno nogo, ki si z nenehnim dodajanjem plina porabo goriva uspešno povečuje tudi v prostem teku.

Ponavadi na take ne trznem, še posebej ne, če imajo krvave oči in slino okoli ust. Če sem pri volji in me malce zasrbi, mu dam lekcijo do dovoljenih 60 km/h, nato pa se le nasmehnem, da smo bili tudi mi nekoč mladi in nori. No, fant se mi je kljub avtomobilu zdel (vsaj približno) priseben, le Aveo je nanj očitno deloval kot rdeča krpica, ki jo mahajo pred bikom. Skratka, hotel je pokazati, da je 'džek'. Zato sva v zeleno startala skupaj, on škripajoče in kadeče, jaz umirjeno in preudarno, saj sem vedel, da mu nisem enakovreden tekmec.

Seveda mi je kmalu pobegnil, saj Aveovih 74 kilovatov oziroma 101 'konj' pač ni bilo kos hrumeči konjušnici na sosednjem pasu. Pri 60 km/h sem nato umirjeno pretaknil v četrto in pomislil, da Aveo kljub videzu ni mestni bojevnik. V tistem trenutku sem si zaželel zavrteti Magnificov 'komad', ki bi si ga prepeval v malce predelani različici »saj ne da ne bi, a ne morem, ne smem, a najbrž je videl, da sem se malo usral . . «. A glej ga zlomka, na naslednjem križišču sva bila spet skupaj. Mestni dirkač, se je splačalo?

Če velja trditev, da se kupuje z očmi, bo Aveo najbrž prodajni hit. Agresivnih potez, skladnih oblik in skromnih mer bo zlahka zadovoljil mlade, ki si želijo končno imeti svojega novega jeklenega konjička, in stare, ki za mestna potepanja potrebujejo drugi avtomobil pri hiši. A pri Chevroletu priznavajo, da so že v prejšnji generaciji prodali bistveno več petvratnih različic, saj je ob podobni velikosti zaradi dodatnih vrat uporabnejša. Zato trivratna različica stavi le na lepoto, saj je to njen največji adut. Kaj pa športnost, sprašujete.

Že takoj ob prevzemu mi je bilo žal, da na 15-palčnih aluminijastih platiščih ni bilo boljših gum, v katere so običajno obuti bolj športni avtomobili, saj poznamo njihove odlike. Tudi slabosti, da ne bo nesporazumov. Pri eksotičnih znamkah pa lahko le slutiš, ali se podvozje čudno obnaša zaradi gum ali pa so gume dobre, le vzmetenje in blaženje nista kos svoji nalogi.

Pri trivratnem Aveu smo že bili priča taki dilemi. Dokler si izkoristil avtomobil do, recimo, 80 odstotkov, je bilo vse predvidljivo. Zavore se niso pregrevale, volanski mehanizem je uspešno krmilil nos v ovinek, zadek je poslušno sledil. Čim pa si hotel mehaniko izkoristiti do konca, je postalo podvozje premehko, preveč gugajoče in s tem tudi nepredvidljivo.

Z volanom, ki si zaradi oblike zasluži velik minus, in serva, ki je naravnan bolj na udobje pri parkiranju kot na »čutim te, ovinek«, pač nikoli ne veš, ali bo nos vozila pristal v grabnu, ali te bo prehitel zadek ali pa se boš na cestnih neravninah enostavno prevrnil. Mogoče pa se samo staramo, zato smo pri skromnih karoserijskih oblekah malce bolj prestrašeni. Nič ne rečem, nedvomno se staramo, a strahu spet ni toliko.

Najmočnejši štirivaljnik, ki si ga lahko omislite v Aveu, je pravzaprav dober. Zaradi spremenljivega sesalnega kolektorja, ali natančneje lopute v sesalnem kolektorju, ki zagotavlja polno pretočnost pri polnem plinu in več navora pri nizkih vrtljajih, suvereno pospešuje od križišča do križišča in solidno premaguje zračni upor tudi pri večjih hitrostih. No, seveda govorimo o normalnih voznih razmerah, kjer vas Honde ne izzivajo in je hitrost na avtocestah omejena na 130 km/h.

Motor je uglajen tudi pri višjih vrtljajih, predvsem pa se zelo rad zavrti in daje občutek, da je v resnici bolj športen. Malce razočara menjalnik, saj se ob mrzlih jutrih zatika (predvsem vzvratna prestava), predvsem pa bi si želeli nekaj več natančnosti. V notranjosti vas bo pričakalo preprosto, a prijetno okolje. Lahko sicer dvignete nos nad materiali, a za tako drobnoprodajno ceno avtomobila jim nimamo kaj očitati.

Manj pa smo bili navdušeni nad ergonomijo, saj so gumbi za električni pogon stranskih šip v vratih in namestitev prestavne ročice preblizu vozniku, zato je treba vsakič zariniti komolce v naslon prednjih sedežev, da lahko objamete prestavno ročico ali upravljate gumbe. Tudi potovalni računalnik je težko dosegljiv, saj se lahko po menijih sprehajamo le s tipko, ki je skrita pod merilniki na instrumentni plošči.

Če pa imate majhne otroke, boste vsakič znova izgubili živce, saj se sovoznikov sedež po preklopu ne vrne v izhodišče. Otroka posadite na zadnji sedež, nato pa se sovoznikov sedež vrne v skrajni položaj, zelo blizu zadnje klopi, kjer zmanjka prostora za otrokove noge.

Chevroletovo varčevanje? Prav gotovo, kar je še dokaz več, da je petvratna različica v tem primeru veliko bolj ustrezna. Zadnja klop je tudi v trivratni različici po tretjini deljiva, zato lahko pri preklopljeni klopi dobimo povsem raven prtljažnik, ki omogoča prevoz večjih stvari. A tudi tu ne gre brez težav. Če želite povsem zložiti zadnje sedeže, morate pomakniti prednja sedeža bolj proti armaturni plošči, kar pomeni, da bomo moški normalne velikosti le stežka vozili. Hja, slabe štiri metre v dolžino pomeni, da tudi Chevrolet ne zna delati čudežev glede prostornosti v notranjosti . .

Na koncu lahko ugotovimo, da je Aveo tudi v novi podobi prijeten mestni avtomobil, ki za razmeroma malo denarja ponuja pravo rešitev za mestna potepanja. A tekmeci ne spijo, zato je za ceno do 12 tisoč evrov na voljo že kar nekaj avtomobilov, ki ponujajo podobno 'razkošje'. Vprašanje je le, ali je bila skromna prenova Avea dovolj, da bo držal korak še nekaj let, ko se obeta povsem nov malček.

Iz oči v oči . .

Saša Kapetanovič: Do nedavnega so kupci Aveov zamižali na eno oko, ko se je govorilo o obliki. Zdaj lahko rečemo, da je Aveo dobil popolnoma nov obraz. Škoda, ker se oblikovalci niso spravili še na zadnji konec avtomobila. Če preživite nekoliko slabše materiale v notranjosti in spregledate malce slabšo izdelavo, imate zelo dober paket. Ko boste primerjali cene v primerjalni tabeli konkurence, preverite še opremljenost modelov. Aveo zmaga!

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič



Komentiraj: